Novo mesto in svet

ponedeljek, 9. oktober 2017

POSKOK ALI PADEC

(Belokranjska cesta)

Foto: Levičar, 10/2017

Foto: Levičar, 10/2017

sreda, 4. oktober 2017

V QLANDIJO ALI STARO MESTNO JEDRO?

Novomeščan Andro Goblon je na svojem Facebook zidu objavil zanimivo slikico, na kateri primerja novomeško Qlandijo in staro mestno jedro s 400-metrsko daljico. Namen je, zdi se, povedati, da če zmorejo ljudje v Qlandiji brez godrnjanja premagovati nekaj stometrske razdalje od parkinga do trgovine, ni posebnega razloga, da jim to ne bi uspevalo v starem mestnem jedru.
Ali pač? Moje mnenje je, da je zgodba malce bolj komplicirana in se je ne da zvesti zgolj na vprašanje razdalje. Moj odziv je takle:

"Andro, slika, ki jo predstavljaš, je sicer zanimiva in po svoje pomenljiva, a po mojem mnenju je to samo droben, celo manj pomemben del slike. Moje mnenje:

Razdalja nikoli ni bila in nikoli ne bo edini faktor pri potovalnih odločitvah - to zadeva tako pot, kakor cilj potovanja, in seveda tudi način potovanja. Včasih celo radi uberemo daljšo pot, če to le ima nek smisel, pa četudi je ta ezoteričen. Celo na morje se znamo odpeljati kaj dlje, ker so recimo tam palme, ne pa zgolj borovci in oljke. Včasih celo brezciljno hodimo stotine metrov ali kilometre, reče se temu sprehod, pa nič ne stokamo, kako je daleč in kako dolgo to traja.

Sicer pa so nam v zvezi s potmi poleg razdalje, ki si jo omenil, pomembni predvsem ali pa vsaj tudi udobje, varnost, cena, čas - na to in podobno (dostopnost različnih prometnih oblik, vpliv na zdravje, vpliv na okolje, vpliv na socialni status, ...) ne gre pozabiti pri razmišljanju o razmerju, ki si ga izpostavil, torej med starim mestnim jedrom, Qlandijo ter nami, potrošniki.
Recimo:

UDOBJE: v Qlandiji parkiramo z avtom v kleti ali v bližini vhoda v stavbo in se skozi pokrite/zaprte in celo klimatizirane prostore, kjer nas ne zebe in nam ni vroče, sprehodimo do končnega cilja. Pohodna površina v Qlandiji je ravna, gladka, brez lukenj. Luž ni, pasjih drekov ni, bruharije ni, noben avto ne parkira na pločniku, peščeva površina je dovolj široka, da celo večja družina lahko hodi vštric, z otroškim in invalidiskim vozičkom pa brez problemov prideš, kamor hočeš in celo na sekret, če je nuja. O tem lahko v mestnem jedru sanjaš. Stranišča so v Qlandiji lepo urejena, neutesnjena, na pogled čista.Tudi klopic za posedanje ne manjka. Celo nekaj igral je in tudi večje, atraktivno otroško igrišče je - sredi nakupovalne ulice, kjer lahko celo pustiš otročad, da uživa, če želiš še sam okusiti neokrnjene nakupovalne užitke. Oh, iz kletne parkirne etaže v pritličje te pripelje celo eskalator. Če ni ravno predbožična nakupovalna mrzlica, v Qlandiji zlahka najdeš parkirno mesto, v mestnem jedru pa moraš včasih, neredko ali pa celo praviloma narediti kak krog ali dva, da ga najdeš, sploh seveda popoldan, ko imamo povprečni ljudje kaj več časa za opravke. Aha, naj še omenim, da so v Qlandiji parkirišča za avte tako široka, da iz avta udobno zlezeš in nimaš kaj dosti strahu, da z vrati nesrečno butneš v sosednji dragoceni avto. Če si invalid na vozičku, se pač ne sprašuješ, kako boš premagal vse možne robnike, stopnice in ožine, v mestnem jedru jih ne manjka, in pred odhodom od doma ti ni treba na malo ali veliko potrebo, ker veš, da te celo v Qlandiji čaka zlahka dostopen in udoben sekret. Celo previjalne mize v posebnih prostorčkih imajo za menjavo plenic posranim dojenčkom. Ima kdo kaj takega v mestnem jedru? Pa pomisli, robo si do avta lahko pripelješ z vozičkom, zato zlahka opraviš tudi večji nakup, kar posebej osreči potrošnika in trgovca. Hrupa skorajda ni, le glasba in podobni zvoki se razlegajo širom nakupovalne oaze. Dovolj o tem.

VARNOST: Ko se prebiješ s tega ali onega parkirišča Qlandije, si že v peš coni. Nobenih avtov, tovornjakov, motorjev ipd na površinah za pešce. Vate, ki si tam le pešec, se lahko zaleti le pešec. Posledice takega trka so neprimerljivo blažje od trka pešca s kolesarjem, avtom, tovornjakom. Qlandija je dobro osvetljena, v mestnem jedru pa zvečer vsaj dvakrat pogledaš, če si sploh pravi dal roko, če nimaš svetilke, lahko le sanjaš o barvi njenih oči. Pozimi so pohodne površine Qlandije lepo očiščene, s streh ne visijo ledene sveče, na del njih pa sneg in podobne vremenske prilike sploh ne vplivajo, ker je prostor pokrit. V mestnem jedru ti s kake slabo vzdrževane bajte, nekaj jih je, lahko pade strešnik na glavo, v Qlandiji se to zgodi kvečjemu ob potresu.

CENA: v Qlandiji je parkiranje brezplačno in to časovno praktično neomejeno. Lagodno lahko nakupuješ in spiješ še kavo, dve ali tri, pa zraven še sok, vodo ali viski, ne da bi moral razmišljati, če se ti je parkirnina že iztekla in za katerim vogalom tokrat tiči redar. V mestnem jedru pač parkiranje ni bilo brezplačno; če pa si parkiranje neprevidno podaljšal, opravek se je pač zavlekel ali postal prekrasen, da bi kar odšel, ali če si celo upal, da samovoljno neplačan petminutni postanek v mestnem jedru ne bo opažen s strani redarja, si lahko na vetrobranskem oknu potrt našel še občinsko kazen za nepravilno parkiranje v vrednosti, ki praviloma močno presega popito kavico in kupljeno knjigo.

ČAS: v območju Qlandije je urnik poti zelo predvidljiv in enostaven. Pripelješ, parkiraš, greš v trgovino ali še kam in obratno. Ko pripelješ v mestno jedro, no, jaz grem praviloma celo kar peš, moraš najti parking, kar ni vedno takoj, nato porabiš še nekaj časa za plačevanje parkirnine. Da ne rečem, kako se časovno reč zaplete, če moraš plačati še omenjeno kazen za nepravilno parkiranje. Ampak vse to je najbrž še najmanjši problem, ker s časom praviloma itak delamo kot svinja z mehom - še posebej občina.

OSTALO: No, jasno, pa celo pravkar navedeno sploh še ni vse, kar ljudi vabi v Qlandijo in podobne centre. Ampak recimo, da je glede vsaj navedenega, torej udobja, varnosti, cene in časa odgovornost novomeške občine precejšnja. Za nekaj drugih razlogov pa morajo poskrbeti še drugi.

SKRATKA: Tako je to ... Pa to ne pomeni, da nima mestno jedro obilo razlogov, da ga obiščemo - Qlandija recimo nima lepih cerkva in večernih ali nedeljskih maš, kar je še več vredno, če si vernik; nima niti stare arhitekture z zanimivimi proporci, konstrukcijami, materiali, obdelavo, detajli in ostalim, kar je pač vse prekrasno, če te zanima zgodovina in kamnita lepota; Qlandija nima sence starih dreves z jato žvrgolečih tičev na njihovih vejah, kar je posebej v vročem poletju prekrasno; nima Qlandija niti knjižnice, muzeja, bukvarne in glasbene šole, kar ljubijo premnogi kulturno lačni; tudi župana in njegove pribočnike lažje srečaš v mestnem jedru, kar je nekaj vredno, če sanjariš, da bi z nagovorom teh funkcionarjev in uradnikov rad spremenil občinsko politiko do starega mestnega jedra in obilja ostalih mestnih neurejenosti ..."

torek, 3. oktober 2017

KAJ NAM PRED PRENOVO PONUJATA GLAVNI TRG IN ROZMANOVA ULICA?

Glavni trg in del Rozmanove ulice sta pred prenovo tlakov in urbane opreme ... Ta naj bi za letno dni, kolikor naj bi prenova trajala, znatno prizadela poslovanje na tem območju.

S čim sploh pa nas te dni Glavni trg in Rozmanova ulica privabljata v svojem pritličnem, najlažje dostopnem, najbolj vidnem, izpostavljenem in tudi najbolj atraktivnem delu?

V pritličnem delu Glavnega trga in Rozmanove ulice, vključujoč tudi pritličja atrijev ter hodnike z dostopom z glavne ulice, je ponudba naslednja:

10 gostinskih lokalov (Arkade bar Vovko, Bar Pri Slonu, Bar Pri Vodnjaku, Kavarna Goga, Kavarna, Lokalpatriot, Klub Vida, Čajarna, Bar Hotel center (sicer v nadstropju), Gostišče Na trgu);

11 trgovin s ponudbo tekstila (Lolypop, Ona On, Julija, Sabina, Monika, Champion, Vilinka, Obsešn, Galeb svet perila, Palmers, Studio Ana);

6 trgovin z obutvijo (Ganeša, Alpina, Obsešn, La Scarpa, Ars);

4 banke (Hranilnica Lon, NKBM, Delavska hranilnica, Unicredit);

4 trgovine s prehranskimi zadevami (Čokoladnica Syncerus, Najzame.si, Top prehrana in Mercator);

3 trgovine s ponudbo knjig (Bukvarna Šega, Knjigarna Goga, Mladinska knjiga);

2 turistični agenciji (Sonček, Kompas Novo mesto);

2 urarstvi (Kos, Novak);

2 cvetličarni (Arkade, Art Iris);

2 zlatarni (Karat, Aura);

9 pisarniških prostorov (Knjigarna Goga (na Rozmanovi), Hiša društev, Planinsko društvo, Elis, AgMa, Poslanska pisarna SMC, Struktura, MO Novo mesto, Remax nepremičnine);

18 lokalov z ostalo ponudbo (trgovina za male živali Zoo Goli, foto studio Foto Asja, galerija in uokvirjanje slik Kralj, rezbarska delavnica Čop, trgovina s telefoni A1, fotokopirnica Iris, knjižnica, ključavničarstvo Krese, trafika 3dva, frizerski salon Trim, parfumerija L'Occitane, optika Glavni trg, trgovina z izdelki za zdravje Dobro zame, trgovina s čaji, keramiko ipd Stari most, trgovina z uporabnimi in dekorativnimi predmeti Žefran, hotel Center, športna trgovina Obsešn);

17 praznih lokalov: v pritličjih (Rozmanova ulica 2, 4, 8, 12 (del), 15 (del), 18, 22 (del), Glavni trg 2 (del), 6 (del), 8, 12, 15 (del), 21 (del), 22, 26, 28, 32).
Del praznih, neuporabljanih prostorov oziroma stavb je tudi največjih po površini - pomislimo na Rozmanovo ulico 18 (nekoč Standard konfekcija), Glavni trg 8 (nekoč Bistro), Glavni trg 12 (pred zaprtjem Mueller) in Glavni trg 28 (pred zaprtjem Mura).

Na tem območju je aktivnih 8 atrijev in hodnikov, vse na Glavnem trgu:
-Glavni trg 1 (bukvarna, ključarstvo),
-Glavni trg 6 (knjigarna),
-Glavni trg 12 (gostinstvo),
-Glavni trg 14 (bar, cvetličarna),
-Glavni trg 16 (trgovina za zdravje),
-Glavni trg 18 (urarstvo),
-Glavni trg 30 (slaščičarna),
-Glavni trg 31(modni atelje).

Komercialno sliko pritličij Glavnega trga in Rozmanove ulice bogatijo tudi nekatera aktivna nadstropja stavb, vendarle manj ključno za življenje tega območja - gre večinoma za pisarniške prostore (odvetniki, podjetja ipd).

Par podob Rozmanove ulice:

Foto: Levičar, 10/2017

Par podob Glavnega trga:

Foto: Levičar, 10/2017

ponedeljek, 2. oktober 2017

ŽUPANSTVO ŽAGA ŽIVLJENJA

Novomeška občina je spet vihtela žago v rokah. To je v zadnjih letih njihova pogosta aktivnost, podoba in zvok motorne žage pa postaja simbol aktualnega občinskega vodstva. Tokrat so, kot menijo, zavoljo nekih višjih ciljev, a zelo po nemarnem in brez občutka do mestnega premoženja, zelenja in meščanskega sentimenta, požagali celo vrsto gabrov na spodnjem delu Glavnega trga. Ogorčenje meščanov je izredno. Kar so gabri namenoma zakrivali, je sedaj jasno razkrito, razgalili so prostor in celo še jasneje občinarsko miselnost.

Življenjska doba gabra v okoljih, kjer ne živijo nebodigatrebe z žagami, sekirami in podobnim ter v naklonjenem jim naravnem okolju, je kakih 300 let, torej približno štirikrat toliko, kot je dandanes v razvitem svet človekova življenjska doba. Gabri z novomeškega Glavnega trga, posajeni ob prenovi Glavnega trga (beri stran 5 povezave) v petdesetih letih 20. stoletja, požagani pa nekje na koncu svoje mladosti, torej niso preživeli niti življenj istočasno z njimi rojenih ljudi.

Koliko kažejo letnice požaganih gabrov z Glavnega trga? (na fotografijah požagani gaber pred hišo Glavni trg 25)