Vrstni red mestnih občin po višini povprečne mesečne bruto plače v avgustu 2010:
1. Novo mesto - 1.793,83 evrov
2. Ljubljana - 1.741,12 evrov
3. Nova Gorica - 1.586,30 evrov
4. Koper - 1.515,24 evrov
5. Kranj - 1.506,61 evrov
6. Celje - 1.448,78 evrov
7. Maribor - 1.443,36 evrov
8. Velenje - 1.394,28 evrov
9. Slovenj Gradec - 1.373,80 evrov
10. Murska Sobota - 1.331,36 evrov
11. Ptuj - 1.289,84 evrov
Vir: Statistični urad RS
Prikaz objav z oznako osebne finance. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako osebne finance. Pokaži vse objave
sreda, 27. oktober 2010
petek, 12. junij 2009
WWW MENU: HRANA NI ODPADEK
Kdor meče stran hrano, celo preveč hrane, pa ne ve, kako to količino zmanjšati ali celo izničiti ali pa celo ne ve, zakaj sploh bi tako početje spremenil, temu bo prav prišla tale spletna stran: http://www.lovefoodhatewaste.com/
petek, 6. marec 2009
DANA ALI VODOVOD
O ustekleničeni in vodovodni vodi.
Cena ustekleničene pitne vode je po svoje kar astronomska. Posebej če je jo primerjano s ceno pitne vode iz vodovoda. V Mercatorju stane dolenjska voda Dana 0,26 evra na liter oziroma 0,39 evra na 1,5 litrsko plastenko - če se kupi v pakiranju 6 x 1,5 litra. Na drugi strani je cena litra vode iz vodovodnega sistema v Mestni občini Novo mesto bistveno nižja. Cena vode v Novem mestu zaobjema vodarino, kanalščino in čiščenje odpadnih voda in trenutno z vsemi taksami in DDV za gospodinjstva znaša 1,82 evra/m3. To pomeni, da je cena litra vode iz novomeškega vodovodnega omrežja 0,0018 evra. Povedano drugače: za ceno 1 litra ustekleničene pitne vode Dana v Mercatorju dobimo cca 145 litrov pitne vode iz novomeškega vodvodnega omrežja. Seveda je treba pristaviti, da sta tako voda Dana kot tudi voda iz novomeškega vodovoda neoporečni. Voda na vseh vodovodih v Mestni občini Novo mesto je zdravstveno ustrezna, kakor kažejo ocene Zavoda za zdravstveno varstvo, ki so strnjeno predstavljene v "Poročilu o oskrbi s pitno vodo in kakovosti vode v letu 2008 v Mestni občini Novo mesto".
Glede na to, da je vodovodna pitna voda za potrebe našega telesa povsem adekvatna ustekleničeni, lahko pogledamo tudi morebitne prihranke iz naslova porabe sredstev za pitno vodo v povezavi s pitjem.
Odrasel človek naj bi dnevno zaužil nekje od 2,2 do 3 litre tekočine dnevno. Količina je odvisna od telesnega ustroja, zdravja, aktivnosti, okolja ... S hrano v povprečju v telo dnevno vnesemo približno 1 liter vode, ostalo, menda cca 35 mililitrov na kilogram telesne teže, pa naj bi zagotovili s pijačo, najbolje s pitno vodo. Na spletni strani podjetja Dana sicer menijo, da naj bi povprečen človek spil cca 2,5 litra tekočine dnevno.
Kakor koli, za lažje računanje in enostavno predstavo vzemimo, da naj bi posameznik spil 2 litra vode (oz. tekočine) dnevno. Kot smo ugotovili, posameznika to, če se oskrbuje v Mercatorju z Dano stane 0,52 evra dnevno oziroma letno 189,8 evra, če se oskrbuje z vodo iz vodovoda pa le 0,0036 evra dnevno oziroma 1,3 evra letno. Letni prihranek, če posameznik namesto Dane pije vodo iz novomeškega vodovoda je torej 188,5 evra. Za povprečno gospodinjstvo, ki ga sestavljajo trije člani, bi bil prihranek seveda trikrat večji. No, kdor spije manj Dane na dan, takih je najbrž veliko, lahko računa na liter, tako pogledano je prihranek pač 0,2582 evra/liter vode.
V novomeškem občinskem svetu se zaradi ugotovitve, da je novomeškga pitna voda iz vodovoda po kvaliteti za zdravje ustrezna in obenem bistveno cenejša od ustekleničene, ustekleničena voda ne pije več, pač pa le še vodovodna. Glede na prihranek je tako obnašanje najbrž na mestu tudi v novomeških gospodinjstvih.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Cena ustekleničene pitne vode je po svoje kar astronomska. Posebej če je jo primerjano s ceno pitne vode iz vodovoda. V Mercatorju stane dolenjska voda Dana 0,26 evra na liter oziroma 0,39 evra na 1,5 litrsko plastenko - če se kupi v pakiranju 6 x 1,5 litra. Na drugi strani je cena litra vode iz vodovodnega sistema v Mestni občini Novo mesto bistveno nižja. Cena vode v Novem mestu zaobjema vodarino, kanalščino in čiščenje odpadnih voda in trenutno z vsemi taksami in DDV za gospodinjstva znaša 1,82 evra/m3. To pomeni, da je cena litra vode iz novomeškega vodovodnega omrežja 0,0018 evra. Povedano drugače: za ceno 1 litra ustekleničene pitne vode Dana v Mercatorju dobimo cca 145 litrov pitne vode iz novomeškega vodvodnega omrežja. Seveda je treba pristaviti, da sta tako voda Dana kot tudi voda iz novomeškega vodovoda neoporečni. Voda na vseh vodovodih v Mestni občini Novo mesto je zdravstveno ustrezna, kakor kažejo ocene Zavoda za zdravstveno varstvo, ki so strnjeno predstavljene v "Poročilu o oskrbi s pitno vodo in kakovosti vode v letu 2008 v Mestni občini Novo mesto".
Glede na to, da je vodovodna pitna voda za potrebe našega telesa povsem adekvatna ustekleničeni, lahko pogledamo tudi morebitne prihranke iz naslova porabe sredstev za pitno vodo v povezavi s pitjem.
Odrasel človek naj bi dnevno zaužil nekje od 2,2 do 3 litre tekočine dnevno. Količina je odvisna od telesnega ustroja, zdravja, aktivnosti, okolja ... S hrano v povprečju v telo dnevno vnesemo približno 1 liter vode, ostalo, menda cca 35 mililitrov na kilogram telesne teže, pa naj bi zagotovili s pijačo, najbolje s pitno vodo. Na spletni strani podjetja Dana sicer menijo, da naj bi povprečen človek spil cca 2,5 litra tekočine dnevno.
Kakor koli, za lažje računanje in enostavno predstavo vzemimo, da naj bi posameznik spil 2 litra vode (oz. tekočine) dnevno. Kot smo ugotovili, posameznika to, če se oskrbuje v Mercatorju z Dano stane 0,52 evra dnevno oziroma letno 189,8 evra, če se oskrbuje z vodo iz vodovoda pa le 0,0036 evra dnevno oziroma 1,3 evra letno. Letni prihranek, če posameznik namesto Dane pije vodo iz novomeškega vodovoda je torej 188,5 evra. Za povprečno gospodinjstvo, ki ga sestavljajo trije člani, bi bil prihranek seveda trikrat večji. No, kdor spije manj Dane na dan, takih je najbrž veliko, lahko računa na liter, tako pogledano je prihranek pač 0,2582 evra/liter vode.
V novomeškem občinskem svetu se zaradi ugotovitve, da je novomeškga pitna voda iz vodovoda po kvaliteti za zdravje ustrezna in obenem bistveno cenejša od ustekleničene, ustekleničena voda ne pije več, pač pa le še vodovodna. Glede na prihranek je tako obnašanje najbrž na mestu tudi v novomeških gospodinjstvih.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
ponedeljek, 9. februar 2009
SVETLOBA SREDI TEMNE KRIZE
O prepolovljeni ceni kurilnega olja v času krize.
Opevana finančna kriza iz nekih abstraktnih podob in geografske oddaljenosti očitno prehaja v lokalno konkretnost. Tako je vsaj razumeti dejstvo, da je pod presijo krize marsikateri Dolenjec že izgubil službo, menda je bilo odpuščanj v našem območju posebej veliko, še več pa jih oziroma nas lahko trepeta za službo. A kriza ima poleg teh fatalnih posledic za mnoge tudi kak lep obraz. K taki misli vsaj napelje dejstvo, da se je v zadnjih mesecih posebej očitno znižala cena kurilnega olja, ki je energent, ki se ga v številnih novomeških domovih uporablja za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Še junija lani je bila cena enega litra kurilnega olja kar 0,978 evra, konec letošnjega januarja pa je »le« še 0,538. Padec za 45% v par mesecih. Cena, ki je za kurilno olje že mesece, celo leta nismo videli. Pa je najbrž tudi kmalu ne bomo več. Skratka, ena redkih pozitivnih plati krize. V nakup! Kdor kupovati še zmore ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Opevana finančna kriza iz nekih abstraktnih podob in geografske oddaljenosti očitno prehaja v lokalno konkretnost. Tako je vsaj razumeti dejstvo, da je pod presijo krize marsikateri Dolenjec že izgubil službo, menda je bilo odpuščanj v našem območju posebej veliko, še več pa jih oziroma nas lahko trepeta za službo. A kriza ima poleg teh fatalnih posledic za mnoge tudi kak lep obraz. K taki misli vsaj napelje dejstvo, da se je v zadnjih mesecih posebej očitno znižala cena kurilnega olja, ki je energent, ki se ga v številnih novomeških domovih uporablja za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Še junija lani je bila cena enega litra kurilnega olja kar 0,978 evra, konec letošnjega januarja pa je »le« še 0,538. Padec za 45% v par mesecih. Cena, ki je za kurilno olje že mesece, celo leta nismo videli. Pa je najbrž tudi kmalu ne bomo več. Skratka, ena redkih pozitivnih plati krize. V nakup! Kdor kupovati še zmore ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
ponedeljek, 2. februar 2009
PREDRAGI MOJ DOLENJSKI LIST
O zame vse bolj dragem časopisu.
Plača se mi v zadnjih dveh letih niti slučajno ni dvignila za 38%. Tudi se mi v zadnjem letu ni dvignila za 16%. Žal. Na srečo v splošnem niti inflacija v tej državi ni tako visoka. Niti cene osnovnih življenjskih potrebščin ne divjajo s takim tempom. Drugače je z Dolenjskim listom, katerega naročnik sem že nekaj let. Januarja so mi poslali račun za plačilo naročnine za leto 2009 z zneskom za plačilo v višini 97,76 evra. Okleval sem. Bi ali ne bi nadaljeval tole druženje z medijem? Sem naročnik še nekaterih časopisov, zato sem močno premleval, ali si sploh lahko privoščim še ta strošek na »postavki« za tiskovine. Če bi bil znesek letne naročnine za »Dolenjca« kaj bližji lanskim 82,15 evra ali celo predlanskim 70,72 evra, bi še nič ne rekel, a oni dražijo na debelo. Kot že nakazano, zadnje leto so dvignili ceno za 16%, razlika med letošnjo ceno in ceno pred dvema letoma pa je celo 38%. Mastno.
Pa kaj hočemo, so vendarle regionalni časopis, ki pa ga zadnje leto resda berem bolj ali manj le na internetu, kakor tudi cel kup ostalih medijev in blogov, tako da je moja odločitev, da poravnam račun za naročnino tiskane različice v letu 2009, precej iracionalna. Povrhu pa so mi itak še najbolj všeč Dolenjski listi sedemdesetih in posebej osemdesetih let prejšnjega stoletja. Te včasih listam, seveda brezplačno, v knjižnici. Morda je bil to, ta sentiment do tega staroste med novomeškimi oziroma dolenjskimi mediji in njegova bogata zgodovina, poriv, da sem ostal naročnik še letos. Iracionalno. Vem. Obljubim pa, da če bom v letu 2010 dobil račun, ki se bo gibal okoli 120 evrov, ga ne mislim niti pod razno poravnati. Pač ne bom več naročnik. Malo iz principa, malo pa zato, ker enostavno ne vidim racionalne podlage, da ta časopis tako mastno dražijo in se čedalje bolj zažirajo v mojo plačo. No, če se mi po nekem čudežu do naslednjega januarja dvigne plača za enak procent, kot se bo dvignila cena Dolenjskemu listu, no, potem pa kaka drobna možnost še obstaja ...
Pa še nekaj postavlja Dolenjski list v zapostavljen položaj napram Delu ter Dnevniku in Indirektu. Ko plačujem naročnino za slednje, tedaj praktično od vsakega dobim ob računu ali pa kako drugače še ponudbo, da izkoristim neke ugodnosti, ki so seveda namenjene samo zvestim naročnikom. Saj ne da te ugodnosti izkoristim, a človeku dajo taka dejanja misliti, da časopisi skrbijo zanj, četudi v resnici ni nič drugega kot dodatno molzenje krave. Od Dolenjskega lista kot naročnik nimam, kolikor sem doslej spoznal, nobenih perifernih ugodij, ki bi me razlikovale od tistih, ki niso naročniki Dolenjskega lista.
Pa kakor koli, že nestrpno pričakujem račun za naročnino na Dolenjski list leta 2010. To bo nov trenutek odločitve. Priporočam pa, da razmislijo, če se jim res splača tako dražiti časopis. Že meni ni vseeno kam dam 100 evrov in kaj za to dobim, še manj je najbrž vseeno ljudem s penzijami, še nižjimi plačami ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Plača se mi v zadnjih dveh letih niti slučajno ni dvignila za 38%. Tudi se mi v zadnjem letu ni dvignila za 16%. Žal. Na srečo v splošnem niti inflacija v tej državi ni tako visoka. Niti cene osnovnih življenjskih potrebščin ne divjajo s takim tempom. Drugače je z Dolenjskim listom, katerega naročnik sem že nekaj let. Januarja so mi poslali račun za plačilo naročnine za leto 2009 z zneskom za plačilo v višini 97,76 evra. Okleval sem. Bi ali ne bi nadaljeval tole druženje z medijem? Sem naročnik še nekaterih časopisov, zato sem močno premleval, ali si sploh lahko privoščim še ta strošek na »postavki« za tiskovine. Če bi bil znesek letne naročnine za »Dolenjca« kaj bližji lanskim 82,15 evra ali celo predlanskim 70,72 evra, bi še nič ne rekel, a oni dražijo na debelo. Kot že nakazano, zadnje leto so dvignili ceno za 16%, razlika med letošnjo ceno in ceno pred dvema letoma pa je celo 38%. Mastno.
Pa kaj hočemo, so vendarle regionalni časopis, ki pa ga zadnje leto resda berem bolj ali manj le na internetu, kakor tudi cel kup ostalih medijev in blogov, tako da je moja odločitev, da poravnam račun za naročnino tiskane različice v letu 2009, precej iracionalna. Povrhu pa so mi itak še najbolj všeč Dolenjski listi sedemdesetih in posebej osemdesetih let prejšnjega stoletja. Te včasih listam, seveda brezplačno, v knjižnici. Morda je bil to, ta sentiment do tega staroste med novomeškimi oziroma dolenjskimi mediji in njegova bogata zgodovina, poriv, da sem ostal naročnik še letos. Iracionalno. Vem. Obljubim pa, da če bom v letu 2010 dobil račun, ki se bo gibal okoli 120 evrov, ga ne mislim niti pod razno poravnati. Pač ne bom več naročnik. Malo iz principa, malo pa zato, ker enostavno ne vidim racionalne podlage, da ta časopis tako mastno dražijo in se čedalje bolj zažirajo v mojo plačo. No, če se mi po nekem čudežu do naslednjega januarja dvigne plača za enak procent, kot se bo dvignila cena Dolenjskemu listu, no, potem pa kaka drobna možnost še obstaja ...
Pa še nekaj postavlja Dolenjski list v zapostavljen položaj napram Delu ter Dnevniku in Indirektu. Ko plačujem naročnino za slednje, tedaj praktično od vsakega dobim ob računu ali pa kako drugače še ponudbo, da izkoristim neke ugodnosti, ki so seveda namenjene samo zvestim naročnikom. Saj ne da te ugodnosti izkoristim, a človeku dajo taka dejanja misliti, da časopisi skrbijo zanj, četudi v resnici ni nič drugega kot dodatno molzenje krave. Od Dolenjskega lista kot naročnik nimam, kolikor sem doslej spoznal, nobenih perifernih ugodij, ki bi me razlikovale od tistih, ki niso naročniki Dolenjskega lista.
Pa kakor koli, že nestrpno pričakujem račun za naročnino na Dolenjski list leta 2010. To bo nov trenutek odločitve. Priporočam pa, da razmislijo, če se jim res splača tako dražiti časopis. Že meni ni vseeno kam dam 100 evrov in kaj za to dobim, še manj je najbrž vseeno ljudem s penzijami, še nižjimi plačami ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Naročite se na:
Objave (Atom)