Jožica je poleg marsičesa drugega tudi ena od vitalnih sil društva Trškogorsko srce, ki Trško goro, to slavno cvičkovo in novomeško gorico, predstavlja širom naokoli, brska po njeni zgodovini, jo obuja, druži njene prebivalce, poudarja nje lepote ter vabi v vinske hrame na vedno poln polič in na kako romantično poletno noč.
Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Moja krstna botra Jožefina Dular iz Šmarjete. Bila sem četrti otrok v naši družini in botra je želela, da imam ime po njej. Ime pri človeku, menim, pomeni veliko, v sebi nosi poslanstvo. Jožica v prevodu pomeni »od Boga dano potomstvo«.
Kje živite?
V Cegelnici, na domačiji mojega pokojnega moža.
Kje bi radi živeli?
Poleti na morju, ker ga obožujem.
Kje pa bi bili zdajle najraje?
Zame je nekaj najlepšega in to je vedno tako: doma pri sebi, kjer pijem jutranjo kavo in skozi okno gledam Dobravo, Trško goro, Trdinov vrh, reko Krko in kapitelj.
Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Ob Krki. Pa seveda Trška gora.
Od kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Z Marofa. In to s klopice, ki me spominja na prvo ljubezen in na tisoč poljubov.
Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Doma sem iz Bršljina. Spominjam se peš hoje s sošolci iz Bršljina čez Marof v mesto v šolo (Katja Rupena). Pa spomin na kapitelj in na čas, ko smo hodili k mladinskemu druženju z gospodom proštom Jožefom Lapom, ki nam je kazal pravo pot v življenju.
Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
V bistvu ničesar. Sem pa srečna, da sem bila del novomeške preteklosti in sem jo na svoj način doživela.
Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Da bi Novomeščani imeli srčno radi svoje mesto, da bi se v njem dobro počutili, da bi bili ljudje prijazni drug do drugega.
Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Sprehajališča ob Krki, pa tudi Marof.
Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Da si vzame čas, da spozna vse naravne lepote Novega mesta, kulturne in zgodovinske znamenitosti, da okusi vse kulinarične posebnosti Dolenjske in nazdravi s cvičkom v kakšni zidanici na Trški gori.
Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Obožujem vse, kar se dogaja na muzejskih vrtovih, posebej Poletne večere. V spominu pa imam tudi malo mašo na Trški gori s procesijo z lučkami.
V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Zelo imam rada trgovine, seveda tiste, kjer so prijazne prodajalke in kjer si napasem oči od lepih stvari.
Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Na prvem mestu je »Pri Kumpu« v Bršljinu pod kostanji, s katero sem vezana že od otroštva. Rada imam tudi Pri vodnjaku, in sedenje pod lipo v nekdanji »Ribji«.
Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Novomeška avtobusna postaja, ki je prava sramota tega mesta.
Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Nikoli ne dovolj naravnih lepot mesta in tudi ne dolenjskega posebneža cvička.
Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Nikoli ni nič preveč cenjeno.
Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Oh, za tole sem si bom pa kar vzela čas, da razmislim … Torej, okoli sebe bi zbrala sposobne ljudi, ki bi delali v dobro skupnosti in ne v korist strank ali v svojo korist. Zaprla bi promet preko Glavnega trga in mu dala kulturno, umetniško, kulinarično vsebino, povezano z lokalnim okoljem. Pri urejanju mestnega središča bi bilo treba strogo upoštevati mnenje stroke. Uredila bi Sokolski/Narodni dom in mu namenila lepo vsebino – plesne dvorane, prestižne prostore za pomembne stvari. Uredila bi avtobusno postajo. Ob mestnem jedru bi uredila parkirno hišo. Ustanovila bi posebno skupino ljudi, ki bi se ukvarjala s pridobivanjem evropskih sredstev. In če bi bila že županja bi se ob vsem tem vsaj kak dan vsakega meseca sprehodila po mestu, se pogovarjala z naključnimi ljudmi, spila kozarec cvička z njimi, prisluhnila njihovim potrebam, problemom, idejam tudi najbolj preprostih ljudi.
Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Najprej življenja, zatem pa reševala kulturno bogastvo mesta.
Komu je v Novem mestu najtežje?
Mislim, da se v tem naše mesto ne razlikuje od drugih mest. Težko je mladim družinam, ki nimajo stalne zaposlitve, težko je osamljenim, bolnim, starejšim, s premajhnimi pokojninami, brezdomcem.
Kakšen je vaš življenjski motto?
Imam jih več, morda bi izpostavila: Če spoštuješ preteklost v sedanjosti, boš imel lepo prihodnost.
Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Moj osebni motto bi se lepo podal tudi mestu.
Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Kot otrok sem veliko sanjala. Ne sicer o točno določenem poklicu, pač pa o lepih rečeh, ki si jih skozi življenje tudi uresničujem.
Kaj je za vas sreča?
Moja mama, ko je bila invalidna, mi je nekoč rekla: Joži, kako si lahko srečna, da imaš zdrave roke. Sčasoma sem se vse bolj zavedala pravilnosti te misli.
V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Sem srečna, da sem živela kot otrok v naši družini, ki je imela manjšo kmetijo, kjer smo pridelali hrano, imeli kravo za mleko, prašiče za meso, vinograd za vino. Stara mama nas je učila delati po njivah, mama pa je doma gospodinjila in ko smo prišli iz šole nas je čakalo vedno toplo kosilo. Kakšno razkošje. Danes moji vnuki nimajo tega razkošja in bodo mogoče oni imeli kdaj željo, da bi živeli kdaj v tistem času, ko je bila njihova babi otrok.
Kaj je vaše najljubše početje?
V življenju počnem veliko različni stvari, ki me vsaka na svoj način osrečujejo, najljubše je prostovoljstvo v Domu starejših občanov Novo mesto. Delam kot vodja skupine Vijolic, kjer animiram dvanajst stanovalcev in se srečujemo enkrat tedensko, ko preživimo skupaj kot nekakšna nadomestna družina, si vse povemo, se zjokamo, nasmejimo, … Takih prostovoljcev je seveda veliko.
Kaj vam naredi popoln dan?
Moj popoln dan se začne zgodaj zjutraj, ko se posvetim sebi, svojemu telesu in duši. Po zajtrku spiti kavo z ljudmi, ki jih imam rada. Čez dan opraviti vsaj opravila, ki jih imam napisana na listku, zvečer pa priti domov v svoj mir, polna zadovoljstva, da mi je uspelo vse opraviti.
S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
S turistično-kulturnim društvom Trškogorsko srce.
V čem znate pretiravati?
V delu in sanjarjenju.
Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moja otroka in vnuki.
Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Parfum Eternity. Četudi nimam veliko denarja, pa je to reč, ki si jo vsekakor privoščim, ki si jo rada podarjam.
Imate kakšno neuresničeno željo?
Kar nekaj.
Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Konj. Tudi zrasla sem ob konjih, saj je bil moj oče kovač. Po kitajskem horoskopu sem konj. Konj je ponosna, velika, krasna žival.
Kaj ste po horoskopu?
Kozorog.
Kateri talent bi imeli najraje?
Talent za jezike in petje.
Katero supermoč bi imeli najraje?
Da bi zdravila ljudi.
Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk.
Katera je vaša najljubša beseda?
Ljubezen.
Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Najbolj likovna in tehnična vzgoja. Najmanj pa knjigovodstvo.
Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Pri osemnajstih letih sem bila srečno zaljubljena, a s slabo vestjo, ker sem zanemarjala šolo. Danes bi pa svetovala sama sebi tako: Prav si storila. Ko pride čas zaljubljenosti, jo moraš izživeti. Nikoli več nisi star osemnajst let in nikoli več na tak način zaljubljen.
Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Jih je veliko. Trenutno pa mi je prišla na misel knjiga Poljub iz Rusije, ki je morda najlepša resnična ljubezenska zgodba 20. stoletja. O moči, strasti, o tem, da moraš nekaj narediti, če tako čutiš.
Vaša najljubša risanka?
Vse risanke Lile Prap.
Vaša najljubša barva?
Zelena in modra – ker ob zeleni Krki živijo modri ljudje.
Vaš najljubši vonj?
Vonj po sveže pečenem kruhu.
Najljubša sladkarija?
Je nimam, ker nisem sladkosnedna. Morda kvečjemu orehova potica, pečena v krušni peči v potičniku.
Najljubši glasbenik/skupina?
Vse zvrsti glasbe in izvajalci so mi ljubi. Poslušam od rocka, klasične, narodne in narodnozabavne. Prevzame me marsikaj. Včasih besedilo, drugič melodija.
Noč ali dan?
Dan in noč, pravzaprav pa jutro.
Sladko ali slano?
Sladko in slano.
Kava ali čaj?
Kava in čaj. Odvisno od časa in družbe.
Pes ali mačka?
Pes.
V čem ste najraje oblečeni?
Sem človek, ki živi z barvami. Vsak dan se po občutku odločim, v kakšni barvi bom preživela dan. Pomembno je, da se počutim dobro.
Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Od čustev.
Kaj vas nasmeji?
Moje »vijolice« v Domu starejših občanov.
Kaj vas užalosti?
Krivica.
Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Spoštovanje, poštenost, preprostost in sočutnost.
Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Kar so mene naučili starši, upam, da sem prenesla na svoje otroke.
Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Nasvet moje mame: V življenju se splača biti samo dober.
Česa se najbolj bojite?
V meni ni strahu, poznam samo izziv.
Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Sočutje.
Za kateri športni klub navijate s srcem?
Za Krko. Sem lokalpatriot. Za naše. Zelo si želim v Stožice na kako tekmo »naših«.
Kako in kje se rekreirate?
Rada hodim, plavam, smučam. Trenutno vsega bolj malo.
Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Zelo rada imam hrano. V zidanici domač kruh, slanina, čebula in cviček. V drugem ambientu pa spet kaj drugega.
Kakšen je vaš odnos do cvička?
Zelo spoštljiv. Spoštujem tradicijo in vem, kako se mora nekdo truditi skozi celo leto, da pride do te pijače. Vsak ga mora delati s srcem in ljubeznijo. Zato je to prava stvar. Cviček je narejen s srcem in ljubeznijo. Sem pa žalostna, ko pridem kdaj v kako zidanico in kdo le nerga, kako se nič ne izplača.
Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Kar je navzven vidno, je verjetno moj stil oblačenja. Kar je navznoter, pa vedo drugi.
Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Moja mama.
Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Povedati mami, da sem se zlagala.
Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
V Italiji, Cinqueterre.
Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Trst. Zaradi morja, arhitekture, zgodovine, zavednih Slovencev, naravnih znamenitosti.
Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Verjetno Gostilna Slovenija Vovko, ki ima upravičeno »zvon«.
Kaj bi tam jedla?
Jedla bi tisto, kar mi oni priporočajo. Vsekakor pa nekaj lokalnega.
Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Ne preveč dobro, ker se preveč vozim z avtomobilom. Vsaj zadnje čase.
5 vaših najljubših Novomeščanov?
Ker je ravno pet, bi navedla kar pet mojih vnukov: Jan, Julija, Jakob, Aljaž in Meta. Sicer pa mi je ljubih veliko meščanov, ki so dobri, preprosti, pridni, morda neopazni, a delajo velike reči v življenju.
5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Podbevšek, Štukelj, Jakac, Trdina, Kozina, … Ogromno jih je.
Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Se mi zdi, da je edinstveno, ker je tako lepo objeto z reko Krko.
Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Menim, da po cvičku, zidanicah, Lojzetu Slaku, Dan D, DMP, APT, situlah.
Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Dobra ideja in akcija. Potem bo rezultat.
Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na ustanovitev turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce, ki ga oblikujemo s prečudovitimi kolegi.
Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Navdušili so me denimo skoki v Krko s Kandijskega mosta.
Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Slakova Čebelar in V dolini tihi, Grem domov v Novo mesto od Rudolfovega, Dan D Voda. Ob tem priložnosti pa lahko omenim, da je naše društvo dalo pobudo občini za izvedbo operete Na Trški gori avtorja Danila Bučarja. Najbrž bo marsikoga navdušila.
Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Novo mesto je z višine videti še lepše. Zato, dragi Novomeščani, pridite na Trško goro, da se boste nadihali svežega zraka, lahko pa boste srečali trškogorsko čibo, ki vam bo natočila kozarček cvička.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
Moja krstna botra Jožefina Dular iz Šmarjete. Bila sem četrti otrok v naši družini in botra je želela, da imam ime po njej. Ime pri človeku, menim, pomeni veliko, v sebi nosi poslanstvo. Jožica v prevodu pomeni »od Boga dano potomstvo«.
Kje živite?
V Cegelnici, na domačiji mojega pokojnega moža.
Kje bi radi živeli?
Poleti na morju, ker ga obožujem.
Kje pa bi bili zdajle najraje?
Zame je nekaj najlepšega in to je vedno tako: doma pri sebi, kjer pijem jutranjo kavo in skozi okno gledam Dobravo, Trško goro, Trdinov vrh, reko Krko in kapitelj.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
Ob Krki. Pa seveda Trška gora.
Od kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Z Marofa. In to s klopice, ki me spominja na prvo ljubezen in na tisoč poljubov.
Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Doma sem iz Bršljina. Spominjam se peš hoje s sošolci iz Bršljina čez Marof v mesto v šolo (Katja Rupena). Pa spomin na kapitelj in na čas, ko smo hodili k mladinskemu druženju z gospodom proštom Jožefom Lapom, ki nam je kazal pravo pot v življenju.
Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
V bistvu ničesar. Sem pa srečna, da sem bila del novomeške preteklosti in sem jo na svoj način doživela.
Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Da bi Novomeščani imeli srčno radi svoje mesto, da bi se v njem dobro počutili, da bi bili ljudje prijazni drug do drugega.
Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Sprehajališča ob Krki, pa tudi Marof.
Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Da si vzame čas, da spozna vse naravne lepote Novega mesta, kulturne in zgodovinske znamenitosti, da okusi vse kulinarične posebnosti Dolenjske in nazdravi s cvičkom v kakšni zidanici na Trški gori.
Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Obožujem vse, kar se dogaja na muzejskih vrtovih, posebej Poletne večere. V spominu pa imam tudi malo mašo na Trški gori s procesijo z lučkami.
V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Zelo imam rada trgovine, seveda tiste, kjer so prijazne prodajalke in kjer si napasem oči od lepih stvari.
Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Na prvem mestu je »Pri Kumpu« v Bršljinu pod kostanji, s katero sem vezana že od otroštva. Rada imam tudi Pri vodnjaku, in sedenje pod lipo v nekdanji »Ribji«.
Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Novomeška avtobusna postaja, ki je prava sramota tega mesta.
Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Nikoli ne dovolj naravnih lepot mesta in tudi ne dolenjskega posebneža cvička.
Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Nikoli ni nič preveč cenjeno.
Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Oh, za tole sem si bom pa kar vzela čas, da razmislim … Torej, okoli sebe bi zbrala sposobne ljudi, ki bi delali v dobro skupnosti in ne v korist strank ali v svojo korist. Zaprla bi promet preko Glavnega trga in mu dala kulturno, umetniško, kulinarično vsebino, povezano z lokalnim okoljem. Pri urejanju mestnega središča bi bilo treba strogo upoštevati mnenje stroke. Uredila bi Sokolski/Narodni dom in mu namenila lepo vsebino – plesne dvorane, prestižne prostore za pomembne stvari. Uredila bi avtobusno postajo. Ob mestnem jedru bi uredila parkirno hišo. Ustanovila bi posebno skupino ljudi, ki bi se ukvarjala s pridobivanjem evropskih sredstev. In če bi bila že županja bi se ob vsem tem vsaj kak dan vsakega meseca sprehodila po mestu, se pogovarjala z naključnimi ljudmi, spila kozarec cvička z njimi, prisluhnila njihovim potrebam, problemom, idejam tudi najbolj preprostih ljudi.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
Najprej življenja, zatem pa reševala kulturno bogastvo mesta.
Komu je v Novem mestu najtežje?
Mislim, da se v tem naše mesto ne razlikuje od drugih mest. Težko je mladim družinam, ki nimajo stalne zaposlitve, težko je osamljenim, bolnim, starejšim, s premajhnimi pokojninami, brezdomcem.
Kakšen je vaš življenjski motto?
Imam jih več, morda bi izpostavila: Če spoštuješ preteklost v sedanjosti, boš imel lepo prihodnost.
Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Moj osebni motto bi se lepo podal tudi mestu.
Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Kot otrok sem veliko sanjala. Ne sicer o točno določenem poklicu, pač pa o lepih rečeh, ki si jih skozi življenje tudi uresničujem.
Kaj je za vas sreča?
Moja mama, ko je bila invalidna, mi je nekoč rekla: Joži, kako si lahko srečna, da imaš zdrave roke. Sčasoma sem se vse bolj zavedala pravilnosti te misli.
V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Sem srečna, da sem živela kot otrok v naši družini, ki je imela manjšo kmetijo, kjer smo pridelali hrano, imeli kravo za mleko, prašiče za meso, vinograd za vino. Stara mama nas je učila delati po njivah, mama pa je doma gospodinjila in ko smo prišli iz šole nas je čakalo vedno toplo kosilo. Kakšno razkošje. Danes moji vnuki nimajo tega razkošja in bodo mogoče oni imeli kdaj željo, da bi živeli kdaj v tistem času, ko je bila njihova babi otrok.
Kaj je vaše najljubše početje?
V življenju počnem veliko različni stvari, ki me vsaka na svoj način osrečujejo, najljubše je prostovoljstvo v Domu starejših občanov Novo mesto. Delam kot vodja skupine Vijolic, kjer animiram dvanajst stanovalcev in se srečujemo enkrat tedensko, ko preživimo skupaj kot nekakšna nadomestna družina, si vse povemo, se zjokamo, nasmejimo, … Takih prostovoljcev je seveda veliko.
Kaj vam naredi popoln dan?
Moj popoln dan se začne zgodaj zjutraj, ko se posvetim sebi, svojemu telesu in duši. Po zajtrku spiti kavo z ljudmi, ki jih imam rada. Čez dan opraviti vsaj opravila, ki jih imam napisana na listku, zvečer pa priti domov v svoj mir, polna zadovoljstva, da mi je uspelo vse opraviti.
S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
S turistično-kulturnim društvom Trškogorsko srce.
V čem znate pretiravati?
V delu in sanjarjenju.
Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moja otroka in vnuki.
Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Parfum Eternity. Četudi nimam veliko denarja, pa je to reč, ki si jo vsekakor privoščim, ki si jo rada podarjam.
Imate kakšno neuresničeno željo?
Kar nekaj.
Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Konj. Tudi zrasla sem ob konjih, saj je bil moj oče kovač. Po kitajskem horoskopu sem konj. Konj je ponosna, velika, krasna žival.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
Kozorog.
Kateri talent bi imeli najraje?
Talent za jezike in petje.
Katero supermoč bi imeli najraje?
Da bi zdravila ljudi.
Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk.
Katera je vaša najljubša beseda?
Ljubezen.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
Najbolj likovna in tehnična vzgoja. Najmanj pa knjigovodstvo.
Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Pri osemnajstih letih sem bila srečno zaljubljena, a s slabo vestjo, ker sem zanemarjala šolo. Danes bi pa svetovala sama sebi tako: Prav si storila. Ko pride čas zaljubljenosti, jo moraš izživeti. Nikoli več nisi star osemnajst let in nikoli več na tak način zaljubljen.
Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Jih je veliko. Trenutno pa mi je prišla na misel knjiga Poljub iz Rusije, ki je morda najlepša resnična ljubezenska zgodba 20. stoletja. O moči, strasti, o tem, da moraš nekaj narediti, če tako čutiš.
Vaša najljubša risanka?
Vse risanke Lile Prap.
Vaša najljubša barva?
Zelena in modra – ker ob zeleni Krki živijo modri ljudje.
Vaš najljubši vonj?
Vonj po sveže pečenem kruhu.
Najljubša sladkarija?
Je nimam, ker nisem sladkosnedna. Morda kvečjemu orehova potica, pečena v krušni peči v potičniku.
Najljubši glasbenik/skupina?
Vse zvrsti glasbe in izvajalci so mi ljubi. Poslušam od rocka, klasične, narodne in narodnozabavne. Prevzame me marsikaj. Včasih besedilo, drugič melodija.
Noč ali dan?
Dan in noč, pravzaprav pa jutro.
Sladko ali slano?
Sladko in slano.
Kava ali čaj?
Kava in čaj. Odvisno od časa in družbe.
Pes ali mačka?
Pes.
V čem ste najraje oblečeni?
Sem človek, ki živi z barvami. Vsak dan se po občutku odločim, v kakšni barvi bom preživela dan. Pomembno je, da se počutim dobro.
Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Od čustev.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
Moje »vijolice« v Domu starejših občanov.
Kaj vas užalosti?
Krivica.
Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Spoštovanje, poštenost, preprostost in sočutnost.
Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Kar so mene naučili starši, upam, da sem prenesla na svoje otroke.
Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Nasvet moje mame: V življenju se splača biti samo dober.
Česa se najbolj bojite?
V meni ni strahu, poznam samo izziv.
Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Sočutje.
Za kateri športni klub navijate s srcem?
Za Krko. Sem lokalpatriot. Za naše. Zelo si želim v Stožice na kako tekmo »naših«.
Kako in kje se rekreirate?
Rada hodim, plavam, smučam. Trenutno vsega bolj malo.
Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Zelo rada imam hrano. V zidanici domač kruh, slanina, čebula in cviček. V drugem ambientu pa spet kaj drugega.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
Kakšen je vaš odnos do cvička?
Zelo spoštljiv. Spoštujem tradicijo in vem, kako se mora nekdo truditi skozi celo leto, da pride do te pijače. Vsak ga mora delati s srcem in ljubeznijo. Zato je to prava stvar. Cviček je narejen s srcem in ljubeznijo. Sem pa žalostna, ko pridem kdaj v kako zidanico in kdo le nerga, kako se nič ne izplača.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
Kar je navzven vidno, je verjetno moj stil oblačenja. Kar je navznoter, pa vedo drugi.
Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Moja mama.
Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Povedati mami, da sem se zlagala.
Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
V Italiji, Cinqueterre.
Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Trst. Zaradi morja, arhitekture, zgodovine, zavednih Slovencev, naravnih znamenitosti.
Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Verjetno Gostilna Slovenija Vovko, ki ima upravičeno »zvon«.
Kaj bi tam jedla?
Jedla bi tisto, kar mi oni priporočajo. Vsekakor pa nekaj lokalnega.
Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Ne preveč dobro, ker se preveč vozim z avtomobilom. Vsaj zadnje čase.
5 vaših najljubših Novomeščanov?
Ker je ravno pet, bi navedla kar pet mojih vnukov: Jan, Julija, Jakob, Aljaž in Meta. Sicer pa mi je ljubih veliko meščanov, ki so dobri, preprosti, pridni, morda neopazni, a delajo velike reči v življenju.
5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Podbevšek, Štukelj, Jakac, Trdina, Kozina, … Ogromno jih je.
Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Se mi zdi, da je edinstveno, ker je tako lepo objeto z reko Krko.
Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Menim, da po cvičku, zidanicah, Lojzetu Slaku, Dan D, DMP, APT, situlah.
Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Dobra ideja in akcija. Potem bo rezultat.
Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na ustanovitev turistično-kulturnega društva Trškogorsko srce, ki ga oblikujemo s prečudovitimi kolegi.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
Navdušili so me denimo skoki v Krko s Kandijskega mosta.
Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Slakova Čebelar in V dolini tihi, Grem domov v Novo mesto od Rudolfovega, Dan D Voda. Ob tem priložnosti pa lahko omenim, da je naše društvo dalo pobudo občini za izvedbo operete Na Trški gori avtorja Danila Bučarja. Najbrž bo marsikoga navdušila.
Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Novo mesto je z višine videti še lepše. Zato, dragi Novomeščani, pridite na Trško goro, da se boste nadihali svežega zraka, lahko pa boste srečali trškogorsko čibo, ki vam bo natočila kozarček cvička.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 04/2014 |
Intervju: Jožica Verček, Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar
april 2014
