nedelja, 27. december 2009

IMENA ULIC

O poimenovanju novih novomeških ulic

V zvezi s točko decembrske seje občinskega sveta, kjer smo obravnavali poimenovanja ulic, sem dodatno poslal naslednje pripombe:

Zakonodaja
Na seji Odbora za okolje in prostor je bilo s strani občinske uprave v zvezi z mojim predlogom, da naj se v odloku uredi tudi poimenovanje sprehajališč, povedano, da bi to ne bilo skladno z zakonodajo. Če je dejansko tako, tedaj je treba tudi ugotoviti, da je odlok neskladen z zakonodajo še v kakem drugem primeru poimenovanj - npr. mostovi. Zato predlagam, da se v predstavljenem odloku uredi le poimenovanja, ki jih terja zakonodaja, v drugem, spremljajočem odloku, ki bi ga bilo smiselno predstaviti kar hkrati, pa poimenovanja sprehajališč, mostov, mestnih predelov in podobnega.

Brezovica, Mestni gozd
Predlog sprememb odloka predlaga poimenovanje ene od cest na severu mesta z nazivom Brezovica. Glede nato, da se takisto imenuje že sosednji gozd oziroma grič (četudi tega ne obravnava ta odlok), predlagam, da se izogne podvajanju poimenovanj in s tem nepotrebni zmedi ter se cesto raje poimenuje drugače. Moj predlog bi glede na zgodovinska dejstva bil denimo Rimska cesta.
Podobna zagata je predlog poimenovanja Mestni gozd. Poimenovati območje, ki ga porašča drevje, z Mestni gozd, je morda še nekako smiselno, poimenovati tako ulico pa najbrž nekaj manj, posebej v oziru na to, da je v fondu na razpolago še serija idej poimenovanj po znanih meščanih in ostalem.

Urbanje
Predlog poimenovanja ulice z imenom Urbanje se mi zdi povsem neprimeren, posebej ob dejstvu, da je, zopet povem, na voljo cela paleta boljših možnosti, preko katerih lahko mesto izkaže tudi spoštovanje do svojih zaslužnih meščanov ipd.

Ravnikar, Mušič
Predlagam, da se po logiki, da, v kolikor je le mogoče, poimenovanja ulic, kadar so poimenovane po znanih osebnostih, simbolno vežemo na njihove življenjske zgodbe, predlagam, da se tudi arhitektoma Ravnikarju in Mušiču sedaj ali pa enkrat v bodoče dodeli ulice ali preko kakšnega preimenovanja ulic v območju starega mesta ali pa v novonastajajočih okoljih, ki so v urbanističnem in arhitekturnem smislu na ravni mesta presežki, saj to nekako simbolno pritiče umetnikoma in akademikoma te stroke.
Sila neprimerno se mi zdi že predhodno poimenovanje ene od bolj konfuznih mestnih ulic po Mušiču. Podobne narave pa se mi zdi namera poimenovanja ene od bodočih ulic po Ravnikarju v prav nič presežno načrtovanem mestnem predelu.

Knez
Zaradi pobude kolegice občinske svetnice, da naj se v bodoče ena izmed ulic poimenuje tudi po gospodarstveniku Jožetu Knezu, predlagam, da se ulica, ki se bo poimenovala po arheologu Tonetu Knezu, zaradi prepoznavnosti imenuje Ulica Toneta Kneza.

Sprehajališča
V tem ali drugem odloku je treba urediti tudi poimenovanje sprehajališč, ki so brez hišnih številk. Trenutno prepoznam dve takšni sprehajališči, namreč ob reki Krki od Portovala do Težke vode, ki se ga je prijelo ime Sprehajališče Primičeve Julije, ter ob Težki vodi od Skalickega ulice do Regrče vasi oziroma v bodoče do Belokranjske ceste. Prvo poimenovanje se seveda navezuje na dejstvo, da je v sosednjem gradiču Neuhof nekoč živela Primičeva Julija, drugo pa po prvih lastnikih gradu Grm, ki dominira nad potjo, Mordaxih.

Industrijske, poslovne cone ter Veliki hrib
Predlagam, da se ulice v poslovnih, gospodarskih, industrijskih, obrtnih območjih, kot so v Novem mestu denimo Cikava, Adria, Livada, Mačkovec poimenujejo po gospodarstvenikih, posebej seveda novomeških oz. dolenjskih.

Rudolf IV. Habsburški
Predlagam, da se kakšna pomembnejša cesta, sprehajališče ali trg ob tej ali eni bodočih prilik vendarle poimenuje tudi po ustanovitelju mesta.
Vsekakor predlagam, da se po njem poimenuje vsaj bodoče sprehajališče ob Krki okoli starega mestnega jedra.

Označbe
Predlagam, da se ob uličnih tablah, ki stojijo ob vstopih na posamezne ulice, zapiše kratko tudi po kom je ulica imenovana in kdo ta oseba je ter morebiti čas rojstva in smrti - po zgledu mnogih drugih mest.


Tomaž Levičar

petek, 11. december 2009

MESTNI MADEŽ: ZASTAVE PRI GASILCIH

Zastave služijo prepoznavanju, simbolizirajo države in mesta, tudi kakšne komu ljube, zato pod njimi neredko steče kaka solza, posebej ob čustveno zahtevnejših trenutkih. Tudi pod novomeško zastavo, ki plapola ob Gasilsko reševalnem centu Novo mesto, gre človeku na jok, a ne zaradi trpkih usod, na katere se ta ustanova navezuje, ampak bolj zato, ker vidi povsem zbledelo in raztrgano novomeško zastavo ob novomeškem javnem zavodu, ki ga povrhu vsega vodi eden od novomeških podžupanov.

Lahko pogledate tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/12/h-gasilcem-po-aparat.html


Tomaž Levičar

(Fotografija: GRC Novo mesto, Seidlova cesta, 11. december 2009)

ponedeljek, 7. december 2009

ELEKTRO NE POZABI

O odlični evidenci in ne ravno izredni hitrosti dela upravljavca javne razsvetljave.

Konec oktobra so na stopnišču, ki povezuje Paderšičevo in Skalickega ulico, crknile talne luči, ki so, zdi se mi, predvsem dekorativnega značaja. Niso crknile prvič. Zato sem kot priden meščan 30. oktobra napisal elektronsko pošto upravljavcu novomeške javne razsvetljave, ki ima sicer sedež na trebanjskem koncu. Napisal sem jim, da luči spet ne delujejo ter jih prosil, da napako odpravijo. Minil je teden, minila sta dva, minili so trije, a na stopnišču je bilo še vse po starem. Temno. Na reč sem do zdaj skoraj pozabil in opustil upanje, da je moč v tem mestu kako za pogled laika enostavno reč hitro popraviti, ko ne deluje. Popravilo delovanja teh luči se mi za podjetje, ki se profesionalno ukvarja z javno razvsetljavo, zdi v takem rangu zahtevnosti, kot je zame menjava žarnice na stropni luči v stanovanju. Torej nič kaj dosti zahtevno. Kakor koli, danes, skoraj 40 dni kasneje in hkrati ob tretji obletnici Muhičevega županovanja, luči končno spet delujejo. Ta epizoda mestnega življenja govori o tem, da upravljavci morda res ne popravijo hitro, a če drugega ne, vsaj ne pozabijo popraviti.




Tomaž Levičar

(Fotografija: Paderšičeva ulica, 7. december 2009)