SMETI V SNEGU

O smetnjakih, zametenih s snegom, in težaškem delu smetarjev.

Eno preprosto vprašanje se mi postavlja. Kdo namreč mora odmetati sneg okoli oziroma izpred smetnjakov. Smo to stanovalci? Je to kak občinski koncesionar, ki skrbi za čistočo ulic? Je to Komunala Novo mesto, ki odvaža smeti? Kakor koli že to je, vsekakor bo odnašanje smeti v naslednjih dneh težaško in dolgotrajno. Ob številnih smetnjakih si bodo smetarji namreč najprej očitno morali vzeti par minut, da bodo odmetali sneg izpred smetnjaka in ga nato spravili do vozila. Ali pa bodo tam, kjer bo smetnjak globoko v snegu, enostavno šli mimo?



Vendarle pa se mi zdi, da bi marsikje lahko stanovalci kar sami očistili sneg pred smetnjakom. Nenazadnje morajo tudi oni imeti dostop do smetnjaka, da lahko odlagajo svoje smeti. Okoli smetnjaka, kamor sam odlagam, sem očistil.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: Grm, 18. januar 2009)

POBUDE IN VPRAŠANJA – 19. SEJA

Na 19. seji občinskega sveta, ki je bila 23. decembra 2008, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1. PRENOVA NARODNEGA DOMA - pobuda
Glede na to, da pri odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi z Narodnim domom oz. projektom Evropska prestolnica kulture 2012, kjer je soudeležena Mestna občina Novo mesto, piše, da je občinska strokovna služba pripravila predlog izvedbe projekta, terminske plane, načrtovane stroške, potek realizacije, potek obnove Narodnega doma in opredelila vire financiranja, dajem predlog, da se vse to vsaj v strnjeni obliki predstavi svetnikom. Glede na to, da strokovne službe pravijo, da se župan ni odzval na njihov predlog, dajem še poziv, da župan poskrbi za navodila oz. povratne informacije in da tudi Ustanovo za prenovo Narodnega doma pozove, da se opredeli v zvezi s projektom, kakor so ga pripravile strokovne službe občine.

2. GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V JAVNIH ZAVODIH IN PODJETJIH – vprašanje
Glede na to, da občina predvideva zmanjšanje števila zaposlenih, je najbrž primerno razmišljati tudi o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun. Zato prosim za natančne podatke o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun za leta 2006, 2007 in 2008 (31.12.).
Predlagam, da s tem podatkom zgolj dopolnite tabelo, ki je bila pripravljena ob odgovoru na moje svetniško vprašanje glede stroškov dela v javnih zavodih in podjetjih.

3. USTAVITEV PRODAJA ZARJE, D.D. - pobuda
Predlagam, da se postopki v zvezi s prodajo deleža občine v podjetju Zarja do nadaljnjega ustavijo, ker je v zvezi s stanjem podjetja in smislom prodaje deleža občine v njem še preveč nejasnosti oziroma nedorečenosti. Župan pa naj občinski svet čimprej natančno seznani s stanjem podjetja in smotrom prodaje deleža občine.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

ZLATE RIBICE V LEDU IN ČLOVEŠKA BREZBRIŽNOST

O nehumani humani zadevi v odnosu do zlatih ribic.

Videli smo že marsikatero človeško krutost do živali. Najbolj občutljivi in celo solidarni znamo biti do psov, mačk in podobnih hišnih ljubljencev, tudi do živali daleč na drugem koncu sveta. Krutosti res ne manjka. Domišljija normalnega človeka enostavno ne zmore tega koraka, da bi si narisala prizore, ki jih dejanski svet ekonomske pogoltnosti, a tudi enostavnega boja za preživetje zmore. A primere krutosti na živalih beležimo tudi v Novem mestu in to tudi v aktualnem času.


Primer, ki ga sam morda niti ne bi opazil, če me nanj ne bi opozorila soseda, je z bazena pri gradu Grm. V nič kaj prida globok bazen je očitno pred časom nekdo vrgel več zlatih ribic. Morda je bil ta prostor zanje v poletnih mesecih prijetno bivališče, a v mrzli zimi se je vse spremenilo. Voda v bazenu je pričela ledeneti. Soseda je nekaj dni led še uspela razbijati, kar morda niti ni najboljša ideja, da bi tem sicer sila žilavim ribam omogočila vsaj dostop do zraka, zdaj pa je led vendarle že tako debel, da tudi to ni več mogoče z navadnimi orodji. Celo smisel je izginil, saj so zlate ribice, vsaj nekatere, vkovane v led. Morda kje spodaj kakšna celo še živi. Kdo bi to vedel. Vkovane so v led iz enostavnega razloga, ker neki brezbrižnež, ki jih je tu naselil, ni zmogel še toliko napora, da bi jim pozimi našel drugo bivališče.

Kdor pozna še kak tak primer naj skuša pravočasno sebi in živalim pomagati z Društvom za zaščito živali Novo mesto.

O zlatih ribicah in skrbi zanje v zimskem času:
http://en.wikipedia.org/wiki/Goldfish
http://www.tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF9-zlata-ribica.pdf
http://www.cbgarden.org/blog/index.php/tag/gold-fish-in-winter/ http://www.fishpondinfo.com/winter.htm
http://watergarden.com/koi-goldfish/Winter-Fish-Care.htm

P.S.: Kot sem naknadno izvedel od strokovnjakov, in kakor nenazadnje sledi tudi iz zapisov na zgornjih linkih, zlate ribice lahko preživijo tudi pod ledom, le voda ne sme povsem zmrzniti (če je ribnik globok 80 cm ali več, to ni problem). Možno pa kupiti tudi pripomočki (neke vrste stiroporni plovec), ki poskrbi, da na določenem delu voda ne zmrzne in je izmenjava kisika možna. V vsakem primeru pa je v tako mejnih primerih, kakršen je ta plitki grmski bazen, za ribe bolje pokrbeti na druge načine.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: grad Grm - bazen, 6. januar 2009)

WWW MENU: IDEJE ZA LEPŠI SVET

Kdor je v kateri od kategorij dal idejo za Project 10 to the 100, jo je pač dal. Ostali pa lahko zanje od konca tega meseca vsaj glasujemo tule: http://www.project10tothe100.com/

Obenem pa ne bi bila slaba ideja niti podobno zbiranje idej, da bi še Novo mesto spremenili na bolje.

ZGLEDNA MESTA: PRAGA (1.)

Praga je, če jaz prav razumem reč, razdeljena na več okrajev, najpogosteje se govori o zgodovinskih desetih okrajih (městska část), jih je pa kajpada še več – recimo Praha 1, Praha 2, Praha 3, Praha 4, Praha 5, Praha 6, Praha 7, Praha 8, Praha 9, Praha 10, ... Ti okraji pa so nadalje razdeljeni na četrti (pražska čtvrt). Tako naj bi Praha 1 menda zabsegala območja Holečivice, Hradčany, Josefov, Mala Strana, Nove Mesto, Stare Mesto in Vinohrady. Skratka to so kot nekake krajevne skupnosti pri nas.

A v Pragi se prav dobro ve, kje se trenutno nahajate. Ne le da je na hišnih in uličnih tablicah pojasnjeno, na kateri ulici človek stoji, ampak se ve tudi, v kateri četrti je. Tako nekako, kot bi v Novem mestu recimo na hišni tablici pod navedbo ulice Šegova ulica pisalo še Drska, ker je slednje pač ime krajevne skupnosti, kjer se ta ulica nahaja. Pri nas zaenkrat še ni tako.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Praga, 1. januar 2009)