NAPREDEK: KANDIJSKA CESTA, 2.

Prenova dvestometrskega odseka Kandijske ceste je že blizu dokončanju, vsekakor pa je cesta vsaj začasno spodobno prevozna. Kar tri mesece so trajala dela in kar tri mesece so trajali zastoji na obvoznih cestah. Vmes je odpadlo listje in na koncu je zapadel še sneg. Kar tri mesece se je prelival žolč meščanov in v treh mesecih se je nabralo nešteto kletvic, ki so letele tudi na župana, ki sprva sploh ni razumel, da je njegova dolžnost, da mestu pomaga pri (normalnem) življenju. Sprva so ta kratek cestni odsek, ki je v lasti oziroma upravljanju države, nameravali prenavljati še bolj po polževo, izreden pritisk javnosti, investitorjem (RS, MO NM) očitno ni bilo kaj dosti mar, pa je gradbince prisilil k pospešitvi del. Če drugega ne, potem zdaj tudi laik vsaj približno ve, kaj je moč narediti v nekem času, če je volja. Bi šlo še hitreje? Zanimivo bo opazovati, kako bo prenova potekala naprej.

Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/10/napredek-kandijska-cesta.html

Pogled 1
9. oktober 2007


10. november 2007


25. december 2007
Pogled 2
9. oktober 2007

10. november 2007

25. december 2007

Pogled 3
9. oktober 2007

10. november 2007

25. december 2007

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

NOVOGRADNJA NA SMREČNIKOVI

O možnosti gradnje novega stanovanjsko-poslovnega objekta s podzemnimi parkirišči na Smrečnikovi ulici, kjer je zdaj 27 barak-garaž.

Ne spomnim se natančno, če sem slučajno že prej sam prišel na to modro idejo, bilo bi to kajpada lepo od mene, imam pa jasno v spominu, da mi jo je pred časom v obravnavo predlagal kolega arhitekt Jovo Grobovšek. Gre za prostor ob Smrečnikovi ulici, za približno 100 metrov dolg pas ob severnem robu ceste od križišča Smrečnikove s Trdinovo ulico do vrtca, kjer je danes serija nekakšnih barak, ki so pravzaprav garaže. Trenutno prostor zaseda 27 garaž. Če sem preštel prav. Teh 27 garaž ima najbrž prav toliko lastnikov. Če ne celo kakšnega več. V zemljiški knjigi je kot lastnik prostora še zapisana Mestna občina Novo mesto. A slutiti je moč, da so, če morebiti že zemlja ne, vsaj barake-garaže v lasti fizičnih oseb, ki imajo bolj ali manj v bližini svoja stanovanja. Najbrž so pred desetletji z nakupom stanovanj dobili v last ali pravico uporabe tudi te garaže. Garaže so narejene samo v eni etaži. Objekt kakršen je danes seveda prej kazi kot ne podobo tega prostora oziroma ulice, vsekakor pa ne doprinaša kaj prida k njegovi kvaliteti.

Navedeni prostor nudi kar nekaj možnosti razvoja, kakršni bi bili smiselni za oblikovanje lepše podobe ulice, za programsko obogatitev naselja in seveda za bolj smiselno in bolj intenzivno izrabo same lokacije, ki je praktično sredi naselja in sredi mesta in le lučaj kamna od starega mestnega jedra.
V neposrednem sosedstvu te lokacije so otroški vrtec, ob njem je trgovina z živili, ob sosednjih Resslovi in deloma Trdinovi ulici pa je že nekaj poslovnih programov (banka, javne službe, biroji ipd). Vse skupaj pa obrobljajo stanovanjski bloki na Smrečnikovi, Nad mlini, Trdinovi in Mušičevi ulici ter seveda večje naselje enodružinskih hiš, ki skupaj tvorijo skupino precej preko 2000 prebivalcev.

Širše stanovanjsko zaledje Grma, Smrečnikove, Nad mlini itd bi na tej svoji pravzaprav centralni točki lahko koristno izrabilo dodatne nove programe, posebej nekatere uslužnostne storitve. Dobrodošla pa so ob blokovskem naselju tudi nova parkirna mesta, ne le boljša za obstoječe uporabnike barak-garaž, pač pa tudi nova parkirna mesta za morebitne stanovalce v novih stanovanjih ter za stanovalce v bližini, ki imajo ta problem nezadovoljivo urejen.

Lokacija sicer nudi možnost za izgradnjo vsaj cca 60 podzemnih parkirnih mest, lahko pa seveda tudi nekajkrat več (odvisno pač od površine in števila podzemnih etaž ter navsezadnje od interesa v naselju), seveda so tu lahko tudi kleti morebitnih stanovanj. V dveh višjih etažah, torej v spodnjem in zgornjem pritličju morebitnega novega objekta je prostor za blizu 1000 m2 poslovnih površin, nad temi pa se lahko uredi še vsaj etaža ali dve stanovanj.
Ob takem preoblikovanju prostora bi obstoječi lastniki garaž dobili kvalitetnejša parkirna mesta oziroma garažne bokse v podzemni parkirni hiši, širše naselje kar nekaj novih koristnih programov, nekateri pa nova stanovanja. Življenjski utrip bi se s tako novo ureditvijo logično in kontinuirano prelival od naselja do mestnega jedra.

Za morebiten nov, kvaliteten razvoj tega območja je prvi in najbrž najtrši oreh prav razrešitev lastniškega vprašanja oziroma uskladitev interesov lastnikov garaž z morebitnim investitorjem v stanovanjsko-poslovni objekt na tej atraktivni lokaciji. Spet smo seveda tudi pri dilemi, ki se danes pojavlja žal vse prevečkrat, ali je to zemljišče občinsko in zakaj občina tega ne ve ali pa to zemljišče ni občinsko, pa to zgolj še ni urejeno v Zemljiški knjigi. Vsekakor vprašanje, ki ga je treba čim prej povsem razjasniti.

Navedeni razvoj prostora bi lahko vse od dogovarjanja z uporabniki barak in sprejemanja lokacijskega načrta vzpodbudila in deloma vodila mestna občina, navsezadnje zato, ker se v zemljiški knjigi ta vendarle še izkazuje kot lastnik zemljišča. Ali pa bi občina morala vsaj intenzivno animirati podjetja, ki se ukvarjajo s tovrstnimi investicijami, morda najbolje kar svoje lastno podjetje, torej Zarjo d.d..

Do konca mandata aktualnega župana bi tu ob kvalitetnem delu odgovornih in zainteresiranih lahko že stal in deloval nov objekt.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik