NOVOMEŠKI ODGOVORI: VIKTORIJA TEKSTOR, otroška arhitektka

Viktorija je mlada arhitektka, ki v Novem mestu vodi projekt Arhitektura in otroci. Ta najmlajše spoznava z okoljem, v katerem živijo, jim ga pomaga razumevati ter ga spreminjati v lepšega in prijetnejšega. Novo mesto bo zato morda čez leta in generacije za življenje svojih meščanov še precej boljše. 

Foto: Tomaž Levičar, 05/2013

Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Ime sem dobila po moji mami, izbral ga je oče. Očitno je bil zelo zaljubljen;)

Kje živite?
Na Malem Slatniku.

Kje bi radi živeli?
Nekje v bolj ruralnem okolju. Kjer čez dan skoraj ne slišiš avtomobila, kjer ti dobro jutro zaželi srna, ki je prišla pogledat, če je na tvojem vrtu zraslo kaj okusnega, kjer je v bližini gozd in potok, IN ljudje, ki ljubijo svojo zemljo in življenje nasploh. Preden sem se s svojo družino zaradi prostorske stiske preselila na Mali Slatnik, je bilo vse to moč doživeti na meni zelo zelo ljubem Hribu pri Orehku.

Kje pa bi bili zdajle najraje?
Nekje na toplem. Dolgotrajno hladno in vlažno vreme me zamori.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
V mestu je to Čajarna, sicer pa že prej omenjena vas Hrib pri Orehku.

S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Pogled s Kandijske ceste na Breg, ko v mesto pomlad prinese barve...

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Ocvrt krompirček na stari avtobusni postaji.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Zeleni park, ki ga je zamenjal sivi Novi trg.

Foto: Tomaž Levičar, 05/2013

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Da bi se mladi po študiju iz Ljubljane, Maribora... vračali domov v Novo mesto, svoj žar in ideje o spreminjanju sveta pa vnesli tudi v novomeško realnost.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Breg in sprehajališča ob Krki.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
To poletje sem pri sprehodu čez mesto naletela na starejši par – bila sta turista iz Izraela. Že na prvi vtis zelo prijetna gospa (Nurit) in gospod (Šimon) sta me spraševala, kako se pride do Glavnega trga. Priznam, ravno prva zadrega, kako tujcema v angleščini uspešno razložiti, kam naj gresta, je bila razlog za enourni pogovor, ki se je končal z mojim predlogom, da se popoldne spet vidimo. Z avtom sem ju prišla iskat pred hotel Krka in potem smo se zapeljali čez celo mesto (Šimon ima težave pri daljši hoji), čez Krko v »podgurje« - do mojega vrta, ki ga rade obiskujejo srne (beri; Hriba pri Orehku :). Čez eno uro je Šimon naredil še nekaj posnetkov labodov pri gradu Otočec, kratek izlet pa je zvečer s kavo in pecivom pred hišo na Petelinjeku zaključila moja mati. Nurit in Šimon sta bila bolj kot nad samim mestom in prelepo okolico (očarala ju je zelena svežina gozda, kakršnega v Izraelu ni) navdušena, da sta lahko navezala osebni stik z nekom iz Slovenije. Naši družini sta ostali povezani z obljubo, da vrnemo obisk, do pred kratkih za računalnik neuka gospa Nurit pa občasno prek Skypa pokliče in povpraša, kako smo :)

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Najbolj mi je v spominu ostal literarno-glasbeni večer Sneguročka, ki se je zaključil s pogovorom z avtorico balade - Svetlano Makarovič - umetnico, ki jo globoko cenim. Lahko bi rekla, da zna njenega Miš Maša na pamet celo naš avto, tolikokrat se je že zavrtel med vožnjo...

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Knjigarne so prostori, kjer se bi se z lahkoto zgubila za cel dan.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Čajarna - Stari most me vsakič znova napolni s pravo energijo.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Ni ravno najbolj zanemarjen, a prave »duše« mu gotovo manjka – Novi trg.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Zdravo kmečko pamet.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Denar.

Foto: Tomaž Levičar, 05/2013

Foto: Tomaž Levičar, 05/2013

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili župan Novega mesta?
Reka Krka bi bila za par mostov bogatejša.
Arheološki park na Marofu bi s svojo zgodbo pritegnil vsakega obiskovalca našega mesta.
Mesto bi bilo prijazno do kolesarjev in pešcev.
Mestni avtobusni promet bi postal priljubljen in učinkovit način prevoza.
Projekt Arhitektura in otroci bi postal eden najbolj priljubljenih platform za otroško ustvarjanje.

Foto: Tomaž Levičar, 05/2013

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Otroke.

Komu je v Novem mestu najtežje?
Težko rečem. Sama imam izkušnjo, da mi je bilo po končanem študiju zelo težko priti iz Ljubljane nazaj v Novo mesto, ker tu nisem imela spletene družabne mreže. Imela sem občutek, da sem padla v črno luknjo :)

Kakšen je vaš življenjski motto?
Brez nič ni nič.

Foto: Tomaž Levičar, 05/2013



Foto: Tomaž Levičar, 05/2013

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
V slogi je moč.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Vzgojiteljica predšolskih otrok, učiteljica slovenščine, defektologinja, turistična vodička, frizerka, pravnica, arheologinja in pisateljica – naključen splet okoliščin me je zapeljal v povsem druge vode, na Fakulteto za arhitekturo.

Kaj je za vas sreča?
Izkusiti čistost dojemanja življenja. To (še) znajo majhni otroci. Če jim prisluhneš, te tega radi učijo.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
V času, ko še ni bilo računalnikov, interneta in predvsem ...mobilnikov.

Kaj je vaše najljubše početje?
Ko še nisem imela svojih otrok, je bilo to branje – zastonj vozovnica v druge svetove;) Zdaj sem na koncu dneva zelo zadovoljna, če mi uspe kakšen »delaven pogovor« z mojim vrtom.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Vzgoja mojih otrok se mi zdi najbolj pomembna in odgovorna naloga, kar jih imam.

V čem znate pretiravati?
V želji po odkrivanju novega – enostavno zmanjka mi časa za vse, kar me zanima.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moja družina.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Da si kot mati treh otrok lahko vzamem prost vikend in »se grem ajurvedo, jogo ali biodinamiko«.

Imate kakšno neuresničeno željo?
Že kot deklica sem si želela znati vrhunsko igrati na klavir.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Mačka.

Kaj ste po horoskopu?
Tehtnica.

Kateri talent bi imeli najraje?
Znati leteti. Morda sem prevečkrat gledala Supermana;)

Kateri obrok je za vas najljubši?
Vsak obrok, ki si ga pripravim sama. In začimbe so tisti dodatek, ki ne sme manjkati. Veliiiiiiko začimb. Predvsem pa tak obrok, ki so mu prihranjeni komentarji »Kaj pa spet ješ čudnega?!«

Katera je vaša najljubša beseda?
Vsaka, ki je izrečena iskreno.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Slovenščina, kemija.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Ni važno, kaj si misli svet o tebi. Najdi svojo pot.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Takih knjig je več. Tekom odraščanja, pa vse do danes, so me nagovarjale različne vsebine. V otroštvu sta me najbolj prevzela Pika Nogavička in Ostržek. Še zdaj me zelo pritegne kvalitetna otroška literatura, podprta z dobro ilustracijo. Med mojimi najljubšimi slovenskimi ustvarjalci so Svetlana Makarovič, Anja Štefan, Marjan Manček in Gorazd Vahen. Od tujih pa Sven Nordqvist s svojim mačkom Findusom ter Bill Watterson s Calvinom in Hobbsom.

Vaša najljubša risanka?
Čebelica Maja.

Vaša najljubša barva?
Cela mavrica. Iz nje pa bi najprej potegnila vijolično, oranžno in zeleno.

Vaš najljubši vonj?
Vonj jasminovega čaja, ki ga pijem v družbi s prijateljico ali prijateljem.

Najljubša sladkarija?
Krajec kruha zvečer na kavču ob gledanju dobrega filma.

V čem ste najraje oblečeni?
V barve.

Foto: Tomaž Levičar, 05/2013

Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Klišejsko, a res - od ljubezni.

Kaj vas nasmeji?
Črn humor. Moja sestra Katja in sestrična Alenka sta izvedenki v njem.

Kaj vas užalosti?
Prava žlehnoba.

Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Naj uporabljam zdravo kmečko pamet :)

Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Ljubezen do narave.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Moj oče je zakladnica (zdravih kmečkih;) nasvetov, nanj se lahko vedno obrnem, saj me razume, ker sva si podobna. On zna hitro (na trdo) postaviti stvari na pravo mesto. Mati uporablja mehkejši, a nič manj učinkovit način komunikacije. Če se preveč obremenjujem s svetom okoli sebe, je očetov priljubljen stavek: Pusti druge, brigaj se zase!

Česa se najbolj bojite?
Smrti.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Dobrota.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Nisem kaj prida športni navijač. Če že, me pritegnejo smučarji ter umetnostni drsalci.

Kako in kje se rekreirate?
V jogi sem našla način za celoten »servis« telesa in duha. Sicer pa za mojo »na izi« rekreacijo skrbi labradorka Orka, ki me rada pelje na sprehod v bližnji gozd. Dovoli mi, da jo spremljam, medtem ko bere/ovohava vaški pasji časopis ob gozdni poti do Palčkovega gradu (kot sem z mojimi otroki poimenovala kup krasnih, z mahom poraslih skal) - deset minut hoda stran od naše hiše.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Ne morem se odločiti, kaj je bolj okusno - rižota s šparglji ali ajda z gobicami? Zadnje čase pa najraje pijem vroč čaj iz začimb (janež, cimet, klinčki, lovor, poper, koriander), obarvan z riževim mlekom in posladkan z medom.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
Če že, potem raje izberem sladka (ženska) vina.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Ljubezen do otrok.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Moj oče. V otroštvu nisva imela dobrega odnosa. Zdaj, ko sama sebe bolje poznam, ga lažje razumem, s svojim pogledom na svet in nasveti mi je v veliko oporo.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Spoznati sebe.

Foto: Tomaž Levičar, 05/2013

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Med prvomajskimi prazniki smo bili ves čas doma. Vreme je bilo končno tako lepo in toplo, da smo večino dneva preživeli zunaj. Otroci so se igrali okrog hiše, z možem sva delala na projektu »vrt«. To so bile prave počitnice.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Rovinj. Nanj me vežejo lepi spomini iz študentskih let.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Dobrega prijatelja bi pogostila doma.

Kaj bi tam jedla?
Odvisno od njenega/njegovega okusa. Jaz bi pripravila bolj vegetarijanske jedi, Sandi (mož) pa bi bil pri žaru.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Doma se učimo ločevati odpadke.

5 vaših najljubših Novomeščanov?
To so ljudje, katerih način življenja in delo je zame zelo navdihujoč: koordinatorka projektov pri DRPD Tina Cigler, arhitektka Natalija Zanoški, učitelj joge Matjaž Duh, lastnica Čajarne Jana Murgelj in vrtnar Zvone Blažič.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Mitja Ličen, Nina Štampohar, Irena Yebuah Tiran, Rosana Hribar, Gregor Luštek in Marijan Dović so ljudje, iskreno predani svojemu delu, našemu mestu ogromno dajejo...

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Bogata arheologija.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Dvomim, da je pojem »Mesto situl« glasnejši od Revoza, Krke in cvička. Sicer pa si želim, da bi bilo naše mesto bolj znano po svoji pozitivni naravnanosti in gostoljubnosti, kot po tem, kaj lahko... prodamo.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Mladi naj dobijo več možnosti za odločanje in ustvarjanje.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na pozitiven odziv otrok na projekt »Arhitektura in otroci«.

Foto: Tomaž Levičar, 05/2013

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na začetku intervjuja sem mislila, da bodo na koncu najlažja vprašanja;)

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Dan D, Roke Corcoras Jazzinty Minor Swing PopMLAD, Le naprej, Tokac

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Novo mesto ni črna luknja, kot se mi je zdelo, ko sem po študiju prišla iz Ljubljane. Mesto je v resnici veliko bolj živo kot se zdi na prvi pogled. Ko vidiš možnost, da lahko nekaj izboljšaš, zavihaj rokave. Ker brez nič res ni nič.

Foto: Tomaž Levičar, 05/2013

Intervju: Viktorija Tekstor in Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar
2013, maj

BO POMLAD STALILA POMLADNIŠKE IDEJE?

Ko pride pomlad. (s Kandijskega mosta)

Foto: Tomaž Levičar, 02/2012

MEŠČANI NAJ BI BILI ŠE NEKAJ DOLŽNI

(Kandijski most)

Foto: Tomaž Levičar, 02/2012

ŽUPANOV POKER Z IGRIŠČI

O tem, kako zelo malo denarja namerava župan nameniti urejanju otroških in športnih igrišč v letu 2008, kar je prav pokeraška poteza, ki pa se ne bo končala dobro za tiste, ki znajo le blefirati, v rokah pa so spet brez adutov.

Kar sem le strahoma domneval, je novomeški župan Lojze Muhič zdaj vendarle zelo jasno izpovedal v proračunu za leto 2008. Ta je danes prišel v nabiralnike občinskih svetnikov. (Mimogrede: županu spet ni uspelo pripraviti, kar je napovedoval – napovedoval namreč je, da bo za hkratno obravnavo pripravil proračuna za leto 2008 in tudi za leto 2009. Žal.)

Že po izraziti neaktivnosti aktualne občinske oblasti glede urejanja otroških in športnih igrišč v letošnjem letu je bilo dokaj prezentno, da županu Muhiču ta problematika ni kaj prida mar, pri čemer se pa itak sprašujemo, kaj mu sploh je mar. Da pa mu je otroških in športnih igrišč tako zelo malo mar, kot zdaj izkazuje s predlogom občinskega proračuna za leto 2008, pa bi si vendarle le stežka mislili.

Na proračunski postavki 04081023 Investicijski odhodki – otroška in športna igrišča je bilo v preteklih letih zagotovljenih okoli 18 milijonov tolarjev oziroma okoli 80.000 evrov. Malce gor malce dol. Ta količina denarja ni ravno velika, a je bilo z njim ob pozornem, mačehovsko spretnem ravnanju moč kar nekaj stvari urediti. S tem denarjem se je pač vsako leto na novo uredilo nekaj igrišč in poskrbelo za vsaj minimalen obseg vzdrževanja večine obstoječih.

No, župan Muhič se je skupaj s svojim podžupanom za družbene dejavnosti Rafaelom Križmanom v letu 2008 odločil narediti križ čez otroška igrišča. Odločila sta se za potezo, ki bo stanje na tem področju zagotovo bistveno poslabšala. Na omenjeni proračunski postavki, kjer je bilo še v letošnjem letu zagotovljenih 80.000 evrov, namenja župan v letu 2008 le še 20.000 evrov! Gre torej za kar 75% znižanje glede na preteklo leto, kar je tudi eno največjih znižanj postavk v občinskem proračunu nasploh. In to v trenutku, ko želi občina graditi močno predimenzionirano telovadnico v Stopičah in s športom komajda kaj prida povezan servisni objekt v Portovalu. Res »briljantna« politika občinske oblasti.

Ampak tako zlahka ne bo šlo. Občina ima, če že drugega tile oblastniki ne vidijo in ne razumejo, namreč zakonsko dolžnost poskrbeti za varnost na igriščih. Prav vsa igrala, prostor ob njih in igrišča nasploh morajo biti varnostno brezhibna, izdelana, postavljena in delujoča v skladu z ostrimi evropskimi normativi. V nasprotnem primeru si lahko v primeru poškodb otrok in tožb, ki bodo usmerjene na lastnika igrišč oziroma igral, občina obeta visoke kazni oziroma odškodninske zahtevke. Take, ki bodo močno presegali potrebna vlaganja za ureditev te problematike v občini.

No, in če ne drugega, bom pa brez dvoma terjal, da občina v letu 2008 poskrbi za popravilo oziroma zamenjavo prav vseh poškodovanih igral na igriščih v občini, pregled takih morajo pripraviti kot odgovor na moje svetniško vprašanje, za kar bo očitno treba angažirati tudi republiškega inšpektorja, ki se ukvarja z varnostjo pri delu …
Če ne namerava župan do druge obravnave proračuna za leto 2008, ki bo v mesecu januarju, odločno spremeniti te svoje politike, potem drugače tu očitno res ne bo šlo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografija: igrišče ob OŠ Bršljin, 2. maj 2004)

KAKO DO LOKALPATRIOTA?

O Lokalpatriotu in še vedno zapuščenih občinskih prostorih sredi mestnega jedra.

Pred dnevi mi je nekdo na blogu postavil vprašanje, ki se glasi: »Tomaž, zanima me, kako si ti, kot svetnik, predstavljaš oddajo GT25 LokalPatriotu (brezplačni najem, subvencioniran najem, tržni, časovno neomejen ... obvezne investicije, pomoč občine pri obnovi ...). Hvala za odgovor.«

Prav je, da na postavljeno vprašanje odgovorim oziroma predstavim svoje stališče. Tega sem sicer v temeljnih potezah nakazal že kar s svojo pobudo na občinskem svetu, da naj občina svoje prazne, neuporabljane prostore na Glavnem trgu 25 (oziroma na Sokolski ulici) ponudi zavodu LokalPatriot. Ideja je sicer starejšega datuma in drugega izvora, a zdelo se mi je primerno, da se jo poudari tudi na občinskem svetu in se terja opredelitev župana do tega vprašanja.

Izhodišča za oblikovanje tega odnosa oziroma odnosov so bolj ali manj jasna. Občina ima v nadstropju in podstrešju stavbe Glavni trg 25 prazne prostore, ki jih za lastne potrebe oziroma potrebe svojih ustanov očitno ne namerava ali celo ne zna uporabiti. To je dokazala že ob svojih dragih in zelo nesmiselnih selitvenih prekucijah. LokalPatriot je uveljavljen in kvaliteten novomeški kulturni producent, ki pomembno sooblikuje kulturno sliko mesta, še posebej seveda na področju mladinske oziroma mladostniške kulture, torej na področju, ki je za utrip mesta zelo pomembno in za katero občina poudarjeno ne skrbi z nobenim od svojih lastnih javnih zavodov. Tak status LokalPatriotu nenazadnje neposredno, posebej pa posredno že vrsto let pripoznava tudi novomeška občina, saj je temu zavodu že pred leti, namreč v mandatu župana Starca, oddala prostore na Novem trgu 6, poleg tega pa v nekem manjšem deležu subvencionira tudi njegov program oziroma projekte z občinskim proračunskim denarjem. Ob tem je treba dodati, da se bo ta sicer zasebni, a po naravi dela tako rekoč javni zavod oziroma za javni interes delujoč zavod, v prihodnjih mesecih znašel pred prostorskim problemom. Zaradi del na Novem trgu 6 v zvezi z novogradnjo objekta, bodo pač morali zapustiti svojo uveljavljeno lokacijo.

Menim, da je na mestu, da je celo nujno, da na podlagi znanih, zgoraj navedenih dejstev mesto aktivno pomaga zavodu pri reševanju tega prostorskega problema, ki bi ob okornosti novomeške oblasti lahko postal za inštitucijo na nek način eksistencialen problem, za mesto pa vsekakor kulturni problem. Aktivna pomoč občine naj v tem primeru pomeni, da občina zavodu ponudi oziroma omogoči uporabo prostorov v dveh etažah na Glavnem trgu 25, ki jih je tudi LokalPatriot sam že prepoznal kot primerne za (začasno) izvajanje svojega programa oziroma dejavnosti, in da občina to seveda stori pod kar najbolj ugodnimi pogoji. Glede na to, da je občina premoženje na Glavnem trgu dobila v posest oziroma prepoznala svoje lastništvo te nepremičnine tudi zaradi aktivnosti LokalPatriota, vsaj posredno seveda, še bolj pa to stoji vsled že prej navedenih dejstev, bi bil po mojem mnenju na mestu tudi brezplačna oddaja, vsekakor pa oddaja tega prostora pod vsaj identičnimi pogoji, kakršne občina LokalPatriotu nudi oziroma je nudila na Novem trgu 6. Glede na to, da si bo LokalPatriot nove prostore zagotovil v nekaj letih v novozgrajenem objektu na Novem trgu 6, ne vidim nikakršne potrebe, da bi bila oddaja prostora »časovno neomejena«, menim pa, da bi bilo primerno, da občina te prostore trajno nameni mladinski ali podobni kulturi oziroma tistemu, kar sodi v mestno jedro, pa kdor koli bo že z njimi kasneje upravljal.

Za usposobitev prostorov na Glavnem trgu 25 bo seveda treba izvesti tudi določena vlaganja, denimo v ureditev bivalnega oz. funkcionalnega podstrešja, sanitarij, najbrž ne bo odveč niti novo stavbno pohištvo in podobno - pač odvisno od konkretnega namena in ambicij. V dvogovoru z bodočim uporabnikom bi bilo morebiti najbolj primerno in zaradi oblikovanja ustreznih, torej čim manj kompliciranih medsebojnih razmerij enostavno, da občina ta vlaganja opravi s svojimi proračunskimi sredstvi. Toda obenem imam le malo upanja, da bo župan Muhič s koalicijo v proračunu za leto 2008 za ta namen tudi zagotovil ustrezna sredstva za pripravo projekta in seveda za izvedbo. Torej bo najbrž bistveno bolj praktično, da bodoči najemnik, torej LokalPatriot, te aktivnosti izvede sam v soglasju z občino (ki mora tudi zato čimprej tudi sama ugotoviti, kakšna bo dolgoročna namembnost teh prostorov), in jih pač poračuna pri najemnini, stroških ali kako drugače.

Seveda se ob takem dogovoru med občino in LokalPatriotom ne sme pozabiti niti na druge akterje v mestnem jedru in na področju kulture, ki občasno potrebujejo prostore za svoje aktivnosti. To je najbrž moč rešiti tudi povsem dogovorno in z zdravim razumom.

Glede na to, da sem slišal tudi že razmišljanja o komercialni oddaji prostorov na Glavnem trgu 25 »najboljšemu« ponudniku in celo o prodaji, se velja na kratko oziroma delovno opredeliti tudi do tega.
Občina mora razumeti, da mora izvajati različne politike, med temi gre seveda tudi za razvoj starega mestnega jedra, kulture in mladinske kulture. Eno izmed orodij za izvajanje tega je tudi nudenje prostorskih pogojev organizacijam, ki k doseganju takih ciljev prispevajo in to seveda na način, ki je zgodovinskemu jedru primeren. Tu pač ne gre za to, da se prostor ponudi onemu, ki na bolj ali manj javnem razpisu za oddajo prostorov ponudi največ evrov, pač pa onemu, ki v mestno jedro vnaša program, ki ga ljudje v tem prostoru želijo in pričakujejo. Tu pa so na prvem mestu vsekakor dejavnost gostinstva, kultura in specializirane trgovine, denimo one vrste, ki jo promovira tudi Društvo Akcija s svojo rokodelski tržnico ipd.

Tako si jaz to torej predstavljam kot svetnik. In tak je na kratko moj odgovor.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik


Glejte tudi:
http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/09/obina-za-zasebne-epe.html
http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/11/pobude-in-vpraanja-10-seja.html

S KOLESOM PROTI BELI KRAJINI

O kolesarski stezi in pločniku ob Belokranjski cesti.

Ena od reči, ki jih res z zanimanjem in zelo željno pričakujem v našem mestu, je ureditev pločnika (in kolesarske steze) ob Belokranjski cesti. Ne gre za zahtevno in veledrago zadevo, zato vem, da je njena realizacija le še vprašanje časa, saj je povrhu vsega župan to ureditev napovedal v svojem programu dela pred volitvami. Torej zagotovo bo.
Pomen te ureditve se še krepi z izgradnjo manjšega naselja enodružinskih hiš na Jedinščici. In ker bo tam zato še več šoloobveznih otrok, ki morajo priti do osnovne šole Grm, in ker očitno občina ne namerava kmalu urediti sprehajališča ob Težki vodi od obstoječega Mordaxovega pa do Gotne vasi, tedaj bo ta pločnik s kolesarsko stezo za otroke zagotovo pomembna pridobitev, ki bo povečala njihovo varnost in seveda tudi varnost mnogih ostalih, ki pešačijo in kolesarijo.
Kako projekt napreduje ni znano, a glede na to, da je bila obljuba dana, smo res lahko pomirjeni.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografija: Belokranjska cesta v Gotni vasi, 13. september 2007)

LE TRETJINA ENEGA VRTCA

O skromni in sila počasni prenovi novomeških vrtcev ter o eroziji obljub župana Muhiča.

Najbrž nas je veliko, ki se bolj kot marsikaj drugega sprašujemo, kako bo v tej občini poskrbljeno za vzgojo in nasploh za življenje najmlajših, kakšna igrišča bodo imeli, ali bodo imeli varne pešpoti in kolesarske poti, kakšne možnosti za svoje prostočasne dejavnosti bodo imeli, kako bodo lahko preživljali počitnice, kako bo nenazadnje poskrbljeno za socialno varnost mladih družin, predvsem pa se sprašujemo, kako bodo za najmlajše urejeni vrtci, kakšna bo njihova cena, kakšni bodo vzgojitelji in recimo kako kakovostni bodo ti objekti. Za vrtce mora po zakonu seveda skrbeti občina.

Najbrž nas je tudi dosti, ki ne pozabimo predvolilnih obljub župana Muhiča, tudi tiste obljube, da bo v svojem štiriletnem mandatu prenovil po dva vrtca letno. To svojo smelo izjavo je sicer že slaba dva meseca po volitvah, sredi letošnjega januarja, pač v zanj že varnem času, oklestil ter rekel, da bo prenovil en vrtec letno. To je že sila skromna ambicija, če pomislimo, da je vseh enot vrtcev kak ducat in bi potemtakem potrebovali dvanajst in še kaj več let za prenovo vseh, ki so že v tem trenutku praktično potrebni prenove in izboljšav, celo novogradenj. Kakor koli, da le ne bi kaj priletelo s kakšnim dragim leasingom.

No, prvo leto Muhičevega županovanja bo čez par mesecev že mimo in pogledati velja, kako izpolnjuje svoje predvolilne obljube, pardon, svoje prilagojene povolilne obljube v zvezi z vrtci.
Z eno besedo povedano: zelo slabo. Letos se bo menda, morda že kmalu, pričela zgolj prenova enote Ciciban na Ragovski ulici. Poudarek je na besedicah »morda« (bomo še videli, če res) in »pričela« (ne pa tudi končala). Prenovo tega vrtca so razsekali na kar tri etape in tudi na tri leta, vse tja do leta 2009. Letos naj bi torej začeli s prenovo prvega dela, kar pomeni nekako prenovo prve tretjine vrtca. Če bo prenova te tretjine do konca leta tudi končana, bomo še videli.

Od obljub je ostalo torej zelo zelo malo, uresničuje se jih pa še manj. O prenovi dveh vrtcev letno seveda ni ne duha ne sluha, o prenovi enega tudi ne, ostali smo torej pri neki drobni možnosti, to bo pač treba počakati do konca leta, da bo prenovljena ena tretjina enega vrtca. Pa tudi s tem delom prenove se že zamuja, saj je bilo sprva rečeno, da se bo ta pričela 1. julija. No, čez par dni bo pa že 1. september.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik

P.S.:
Obiščite tudi spletni strani:
Vrtec Ciciban
Vrtec Pedenjped

(fotografije: vrtec Ciciban, 28. avgust 2007)