Prikaz objav z oznako stanovanja. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako stanovanja. Pokaži vse objave

petek, 11. marec 2011

STATUS: ŠTEVILO NOVIH STANOVANJ V MESTNIH OBČINAH V LETU 2009

Vrstni red mestnih občin glede števila dokončanih stanovanj v letu 2009 – izračunano na 1000 prebivalcev občine (št. stanovanj / 1000 prebivalcev občine):
  1. Nova Gorica: 9,8 stanovanj/1000 prebivalcev
  2. Kranj: 9,8 stanovanj/1000 prebivalcev
  3. Koper: 8,8 stanovanj/1000 prebivalcev
  4. Slovenj Gradec: 4,1 stanovanj/1000 prebivalcev
  5. Maribor: 3,4 stanovanj/1000 prebivalcev
  6. Ljubljana: 3 stanovanj/1000 prebivalcev
  7. Celje: 2,6 stanovanj/1000 prebivalcev
  8. Novo mesto: 1,9 stanovanj/1000 prebivalcev
  9. Murska Sobota: 1,8 stanovanj/1000 prebivalcev
  10. Ptuj: 1,8 stanovanj/1000 prebivalcev
  11. Velenje: 1 stanovanj/1000 prebivalcev

Vrstni red mestnih občin glede števila dokončanih stanovanj v letu 2009:
  1. Ljubljana: 830 stanovanj
  2. Kranj: 534 stanovanj
  3. Koper: 455 stanovanj
  4. Maribor: 378 stanovanj
  5. Nova Gorica: 314 stanovanj
  6. Celje: 127 stanovanj
  7. Slovenj Gradec: 68 stanovanj
  8. Novo mesto: 67 stanovanj
  9. Ptuj: 42 stanovanj
  10. Murska Sobota: 35 stanovanj
  11. Velenje: 32 stanovanj

Tomaž Levičar 
Vir: Statistični urad RS
http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp

ponedeljek, 16. avgust 2010

PISMO ŽUPANU O MRAČNI ZARJI

O Zarji, izredni seji, odpovedi sejnini in še čem pomembnejšem v pismu, ki sem ga danes s kolegi svetniki poslal županu.


AFERA ZARJA - IZREDNA SEJA IN ODPOVED SEJNINI

Župan Muhič,

lepo vas pozdravljam v svojem imenu in v imenu krepke večine občinskih svetnikov novomeškega občinskega sveta.

V teh dneh, pravzaprav po nepotrebnem že preštevilne dni, spremljamo medijsko sicer upravičeno izpostavljeno polemiko v zvezi z afero Zarja. Ta žal na trenutke zaide globoko pod nivo, primeren za novomeško politiko, prav v prostor infantilnosti in iracionalnega.

Ob tem smo zasledili tudi vaše nasprotovanje sklicu izredne seje občinskega sveta v zvezi z vprašanji varovanja interesov občine v podjetju Zarja, ki jo je predlagal odbor občinskega sveta. Nasprotovanje sklicu seje ste utemeljili z osredotočenostjo na misel, da je izredna seja nepotreben strošek za občinsko blagajno in da bo septembra redna seja, vaš kolega Dular pa celo, da gre za nepotrebno vzburjanje v počitniškem času.

Sporočamo vam zato naslednje:
1. z namenom uspešne in čimprejšnje rešitve problemov, vezanih na občinski delež lastništva v podjetju Zarja, se spodaj navedeni svetniki za izredno sejo v celoti odrekamo plačilu za udeležbo na seji. S tem razbremenjujemo občinski proračun izdatkov, povezanih z našim delom, od vas pa zatorej pričakujemo nemuden sklic seje in pripravo gradiva, ki ga je svet terjal v zvezi s tem na zadnji redni in izredni seji.
2. problemi, nakopičeni v zvezi z zadevo Zarja so, kakor ste lahko opazili že na eni predhodnih rednih sej, tako obsežni in resni, da terjajo čimprejšnjo oziroma takojšnjo ter samostojno obravnavo,
3. ocenjujemo, da, četudi se prepogosto zdi drugače, počitniškega vzdušja ob takih problemih ne more biti, pač pa je treba reči rešiti nemudoma, ko jih lahko. In to je, če že ni bilo prej, zdaj.


Župan, skupnemu sporočilu svetnikov pa naj dodam še nekaj osebnih misli o zadevi:

Za nesprejemljivo in neutemeljeno ocenjujem vaše nasprotovanje sklicu izredne seje občinskega sveta, ki vam ga je pred nekaj dnevi predlagal odbor občinskega sveta. Še posebej neprimerno je temu nasprotovati z argumentom, da bi s sklicem izredne seje nastal nepotreben, škodljiv strošek za občinski proračun.

Občinski svet je, želite ali ne, vendarle najvišji organ odločanja o javnih zadevah v občini, s predstavniki, ki so izvoljeni na splošnih volitvah. Zato je neprimerno, da na način, ki smo mu priča, sodite njegovo delo in njegove odločitve. Te bi morale biti imperativ v prvi vrsti kar za vas.

Ko gre za varovanje interesov občine v milijone evrov vrednem podjetju, pa je delo občinskega sveta, ki je očitno edini pripravljen priti zadevi, prepolni temačnosti, do dna, še posebej nujno in vredno. Od župana v optimalnem okolju res ne gre pričakovati, da bi zadrževal reševanje problemov, ki jih vidi občinski svet, in načinu dela, kakršnega terja občinski svet. Ravno nasprotno. S še ohranjeno močjo, avtoriteto, vplivom župana bi morali sodelovati pri razjasnjevanju zamegljene situacije in s tem omogočiti pridobitev kvalitetnih podatkov in posledično smotrne odločitve, ki bi bile v prid občine in nenazadnje tudi v prid podjetju, katerega lastnik občina je.

Ob tem vas želim še spomniti, da sem vam v iztekajočem se mandatu podal obilno množico predlogov oziroma pobud, ki so bile usmerjene k racionalnejšemu trošenju občinskega denarja. Začenši denimo s predlogom o zmanjšanju velikosti občinskega sveta, pozival sem vas, da vendarle uresničite svojo obljubo o 30% zmanjšanju občinske uprave, nadalje sem predlagal, da krepimo prihodkovno stran proračuna, da se ne zadolžujemo po nepotrebnem, da vodimo predvsem projekte, ki bodo dolgoročno napajali proračun, da naj se redno oziroma v rokih plačuje obveznosti do dobaviteljev, pa tja do denimo zahteve po zagotavljanju kvalitetnega vodenja nalog občine in prav nazadnje pobude za zmanjšanje stroškov vaše rezprezentance, za kar ste vi predlagali celo zvišanje v rebalansu proračuna. In kolegi občinski svetniki nisi bili v tem oziru nič manj aktivni ali kaj manj zahtevni ali manj modri.

A z vaše strani je bilo zaznati vse prej kot naklonjenost navedenim in podobnim predlogom, ki bi pomagali prihraniti milijone evrov oziroma, natančneje povedano, pomagali trošiti smotrneje razpoložljiva sredstva.

S čudenjem, pa vseeno z naklonjenostjo, sem zato bral o vašem nasprotovanju izredni seji, ker bi naj po vašem s tem prihranili nekaj tisoč evrov, kolikor stane izredna seja občinskega sveta. No, rešitev problema smo vam s kolegi svetniki zgoraj že podali. Žalostno pa je, da je občinska blagajna na koncu mandata v tako slabem stanju, da si ne more privoščiti niti ene dodatne, izredne in z zakonom omogočene seje svojega najvišjega organa.

Naj povem še pomembnejše. Novomeška občina je, kakor izhaja iz virov, stanovanjsko podjetje Zarja pred skoraj dvajsetimi leti ustanovila, da bi uresničevalo stanovanjsko politiko občine, znotraj tega pa še posebej skrbelo za socialni oziroma neprofitni sektor. Pred nekaj leti je občina še bistveno povečala svoj delež v tem podjetju, da bi lahko, tako ste in so to tedaj vsaj argumentirali, lažje uresničevala svoje interese na stanovanjskem področju. In podobno je potem spremenila še pravni status podjetja, da bi ja vse teklo lažje in še bolj v korist občine, da bi tudi uprava podjetja lažje delovala …

Pa občina sedaj sploh ima stanovanjsko politiko in kakršno koli korist od tega podjetja? Zahteve, da bi to razjasnili sploh niso od danes ali od zadnjih mesecev, pač pa se v občinskem svetu pojavljajo že skozi vsa zadnja leta. Žal ste jih ignorirali. Danes pa vseeno in morda tudi zato lahko zelo jasno vidimo: da v preteklih letih občina ni bila sposobna pripraviti in sprejeti strategije razvoja stanovanjskega sektorja, ki bi osmislil pot občine in njenega podjetja na tem področju; da občina praktično sploh več ne krepi neprofitnega stanovanjskega sektorja, s čimer bi tešila mnoge socialne stiske občanov - dogaja se celo nasprotno; da ne prejema finančnih koristi od podjetja, ki ji načeloma gredo od deleža v podjetju; da smo ne nazadnje priča potratnemu in nerazumnemu, po svoje celo smešnemu organizacijskemu ustroju občinskega stanovanjskega podjetja Zarja in še bolj potratni plačni politiki taistega podjetja; da je podjetje Zarja že vrsto let politično, ne pa strokovno kadrovano; in da, kar je svoje vrste indikator in problem, vodstvo podjetja v zadnjih letih sploh ni sposobno izpeljati spodobnih investicijskih projektov.

Zdaj pa povrhu vsega ob igri skrivalnic kar naenkrat želite zmanjšati delež in s tem moč občine v podjetju, ki ga je ta ustanovila, mu predala več sto stanovanj, ga kapitalsko nasploh krepila, ga z naklonjenostjo v očeh statusno preoblikovala, v njem celo posredno postavljala vodstvo ter se, kot da navedeno ne bi bilo dovolj neprijetno, še spreobrača odločitve in jasne zahteve občinskega sveta županu.

In občinski svet, pričakujete, župan, naj vse to gleda križem rok? Tako neodgovorno pa to vendarle ne sme biti. Nedogovorno in negospodarno, kot ste se izrazili v zavrnitvi sklica izredne seje, je kvečjem to, da se skuša prodati občinski delež v podjetju Zarja, ne da bi preverili, koliko je ta kapital resnično tržno vreden. Nikakor pa ni neodgovorno in negospodarno ravnanje občinskega sveta, ki skuša tej zadevi priti do dna!

Za konec pa povem morda še najpomembnejše: vse razvojne strategije, splošne ali sektorske, o katerih je bilo v preteklih letih govora v občinskem svetu ali kje drugje, lahko poleg vsega ostalega za nekaj časa postavimo lepo na stran. Zakaj? Zato da bi naša prizadevanja usmerili predvsem v vzpostavitev zdravih temeljev delovanja občine. Kako? Z zavzetim delovanjem vseh organov občine v smeri izkorenitve elementarne človeške pokvarjenosti, pohlepa in neumnosti, ki prepogosto najdejo prostor v območju javnih zadev.

Župan, s pričakovanjem, da ob navedenih, za vaše skrbi o finančnih posledicah delovanja občinskega sveta odrešujočih informacijah nemudoma skličete izredno sejo občinskega sveta, ki jo je predlagal odbor občinskega sveta in za katero se spodaj navedeni občinski svetniki odpovedujemo plačilu, najbrž pa bodo to storili tudi preostali, vas lepo pozdravljam.


1. Tomaž Levičar

in skupina občinski svetnikov:
2. Smrke Darinka
3. Cirila Zajc
4. Jasna Šinkovec
5. Adolf Zupan
6. Bojan Tudija
7. Bojan Kekec
8. Ivan Grill
9. Elizabeta Grill
10. Gregor Klemenčič
11. Anica Bilbija
12. Mojca Novak
13. Janez Pezelj
14. Sašo Stojanovič
15. Franci Kek
16. Marija Zupančič
17. Lojze Zupančič
18. Duška Balažek
19. Matjaž Engel
20. Mitja Simič

torek, 19. februar 2008

NAPREDEK: VRTOVI NA KRKI 2

Pogled na novogradnjo na Ragovski ulici z vrta frančiškanskega samostana; 17. februar 2008

sreda, 6. februar 2008

VOJSKA ALI STANOVANJA NA POGANCIH

O stanovanjskem naselju, ki ga želijo zgraditi na Pogancih, kjer pa ima v veljavnih prostorskih aktih vojska svoje rezervirano območje.

Na januarski seji občinskega sveta je bil v prvi obravnavi tudi občinski podrobni prostorski načrt Poganci. Pod tem dolgim imenom se skriva ureditev nekoliko večjega stanovanjskega naselja, ki, kakor piše v gradivu, namerava združevati:
-212 ležišč v novem domu starejših občanov,
-70 oskrbovanih stanovanj,
-136 stanovanj v večstanovanjskih objektih,
-12 stanovanj v vrstnih hišah ter
-nekaj poslovnih prostorov za oskrbo soseske.

Pri tem načrtu me moti kup stvar, med njimi tudi naslednji dve, od katerih je ena pravne narave, druga pa zdravorazumske narave.


1. STANOVANJA ZA VOJSKO?
Bodoče stanovanjsko naselje so se odločili umestiti v prostor, ki je v veljavni urbanistični zasnovi Novega mesta namenjen družbenim dejavnostim, točneje vojaško-obrambni dejavnosti. Tu je eno od dveh tovrstnih območij v mejah Novega mesta. Drugo je vojašnica v Bršljinu. Če bi naj, kakor kaže, bršljinska vojašnica v Novem mestu ostala na dolgi rok, pa z vojaškim območjem v Pogancih kaže drugače, saj bi naj vojska to območje zapustila. Toda v veljavnih občinskih planskih prostorskih aktih je stvar zaenkrat še nedvoumno zapisana in zarisana, območje v Pogancih pa ni namenjeno kakršnim koli družbenim dejavnostim, še manj pa stanovanjskemu naselju, pač pa je namenjeno vojski. Tako bo, dokler ne bo občina svojih planskih dokumentov na ustrezen način spremenila.
V besedilu Urbanistične zasnove Novega mesta pod točko 3.4., ki se glasi »Ureditev prostora za obrambo in zaščito« piše naslednje: »Območja za obrambo so razmeščena skladno z obveznimi izhodišči obrambe s predvideno izključno rabo oziroma nadzorovano rabo za področje obrambe. Na območju urbanistične zasnove so tako za področje obrambe perspektivni:
-dve območji vojašnic s pripadajočo infrastrukturo izključne rabe in
-območje nadzorovane rabe varnostnega pasu skladišča vojaške opreme, bojnih in minsko eksplozivnih sredstev.«
Znano je, da gre za območji v Bršljinu in na Pogancih.
Ni razjasnjeno, kako lahko potemtakem nekdo prav na vojaškem območju v Pogancih riše stanovanjsko naselje z domom starejših občanov in oskrbovanimi stanovanji, četudi v prvem členu odloka o tem naselju na Pogancih piše, da upoštevajo dolgoročni plan. Ga res ali pa je to le zapis za dekor?
Upajmo, da vsaj na občini vedo, kaj počno. Kajti v nasprotnem bi se znali sčasoma znajti pred velikim in dragim problemom.

K temu gre dodati samo še to, da je v območju urbanistične zasnove Novega mesta predvidenih precej nedvoumnih površin za stanovanjsko gradnjo, zlahka bi se investitorji odločili za eno takih, medtem ko naj bi naraščajoče potrebe po varstvu in oskrbi starejših občanov, kakor lahko beremo še v besedilu ob spremembi urbanistične zasnove iz leta 2004, odrejali predvsem ob obstoječih v Šmihelu.

2. POGANCI ODSLEJ BREZ IGRIŠČ IN DALEČ OD ŠOL
Že precej let spremljam pripravo prostorskih aktov v Novem mestu, a sem vedno znova presenečen nad pomanjkljivostjo strokovnega dela. V premnogih primerih. Tudi pri snovanju stanovanjskih naselij. V primeru predvidenega stanovanjskega naselja na Pogancih bi lahko komentiral marsikaj, a se imam tule voljo ustaviti le na dveh točkah:

a) Kako v šolo?
Nikakor mi ni jasno, čemu občina v tej fazi razvoja mesta verificira razvoj stanovanj na povsem obrobnih predelih Novega mesta. Tudi na občinskem svetu sem to vprašanje orisal na povsem enostavnem in banalnem primeru oziroma problemu, s katerim se bodo žal morali spopadati mladi prebivalci tega morebitnega novega naselja. Namreč, v bližini območja na Pogancih ni prav nobene osnovne šole in tudi ne šole nasploh. Seveda tudi vrtca ni. Najbližji osnovni šoli sta denimo Šmihel in Grm, ki pa sta od tu oddaljeni 2-3 kilometre. Peš vsak dan v šolo 3 kilometre daleč ob zelo prometnih cestah, ki so deloma celo brez pločnikov? Prav »očaran« sem nad »urbanisti«, ki iz poslovnih interesov (ali pa neznanja, kaj pa vem …) tako otežkočajo vsakdan otrok. Nič kaj dosti drugače seveda ne velja za starejše prebivalce tega morebitnega naselja na Pogancih, ki so sila daleč od zdravstvenih storitev in tudi od mestnega jedra, ki jim s svojimi verskimi, kulturnimi in podobnimi vsebinami načeloma pomeni privlačen prostor vsakodnevnika. Ker je za pešačenje do šol in ostalega skoraj predaleč, jim ostane le povsem nefunkcionalen mestni avtobusni promet ter kolo v mestu, ki mu še zelo močno primanjkuje kolesarskih stez.

b) Naselje brez igrišč:
Druga izmed reči, ki so me pri načrtu tega naselja silno presenetile, pa je, da je praktično povsem brez urejenih športno-rekreacijskih površin. Čeravno so se načrtovalci, ki so prišli predstaviti načrt na občinski svet pohvalili, da bo tu svoj dom našlo kar kakih tisoč ljudi, niso znali v tem načrtu pokazati niti pedi športnega ali otroškega igrišča, ki bi tem desetim in več stotnijam ljudi zagotovo dobro služila, saj bi kdo med njimi, ne dvomim, rad igral košarko, odbojko, morda mali nogomet, balinal s kolegi ali pa se enostavno gugal.
Še več, edina resna omemba športno-rekreacijskih površin v tem načrtu oziroma odloku je v njegovem 20. členu, ki se imenuje »Odstranitev obstoječih objektov«. Tam načrtovalci zapišejo, da bo zaradi novih predvidenih gradenj in ureditev potrebna na zemljiščih investitorja tega načrta odstraniti vse obstoječe objekte, med ostalim tudi dve športni igrišči. Začuda se jih niso spomnili nadomestiti, pa čeravno so znali pa za potrebe avtomobilov v tem naselju odrediti obsežne površine. Avtom torej da, otrokom pa ne.
Ko je predstavnica podjetja, ki načrtuje to naselje, na odboru za okolje in prostor prejela to pripombo, je dejala, da igrišča niso predvideli, ker je rekreacijsko območje urejeno pri Svetem Roku. No, kdor pozna ta del mesta, ta ve, da na Svetem Roku sploh ni nič kaj dosti tovrstnih površin, in ta ve tudi, da je eno od drugega po zraku oddaljeno nekaj sto metrov, po cesti pa še bistveno več. Predvsem pa je mnogim urbanistom dandanes že jasno, da se take površine za potrebe stanovalcev posameznih naselij ureja v osrčju posameznega stanovanjskega naselja. Zakaj v Novem mestu to nekaterim ni jasno, pa še ni znano.

Pravzaprav me pri celi zadevi še najbolj čudi, da vsaj občinske strokovne službe teh prostorskih dokumentov, preden jih župan preda v presojo in sprejemanje občinskemu svetu, ne spravijo na strokovno ustreznejši nivo, če tega že načrtovalci sami ne naredijo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


(Fotografija: romsko naselje Poganci; 19. avgust 2006)

petek, 18. januar 2008

ZARJA V MRAKU

O prej kupovanju in zdaj prodajanju vseskozi bolj ali manj občinskega podjetja Zarja, kar gre seveda le na račun občinskega proračuna in prav nič iz žepov onih, ki se s podjetništvom ukvarjajo, kot da bi to bila igra v peskovniku.

Mestna občina Novo mesto je bila že vse od leta 1992 več kot 50% lastnik delnic Zarje d.d. A več kot polovični lastniški delež in seveda krasen delež glasovalnih pravic, kakršen je dovoljšen praktično vsakemu, ki želi že prav absolutistično obvladovati neko delniško družbo, kakor da bi ta bila družinsko podjetje, nekaterim na občini očitno ni bilo dovolj. Želeli so več, rabili so več. In zagotovili so si več. Zdaj pa so si premislili.
Seveda ni nikomur težko sprejemati nedomišljenih rešitev in si premišljati, če tega tak način dela ne useka po lastnem žepu, ampak gredo take polomije in nihanja iz zdaj ene odločitve v zatem nasprotno odločitev, zadeva nekoliko spominja na manično-depresivna stanja, na račun davkoplačevalcev.

Aktivnosti, da bi občina kupila in z dokapitalizacijo dobila še večji lastniški delež v Zarji, so se začele v prejšnjem mandatu, režiserja tega pa sta bila župan Boštjan Kovačič in podžupan ter kasneje tudi direktor Zarje Miloš Dular. Seveda pa ni manjkal še kdo v ozadju.

Začelo se je na 6. seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, ki je potekala 17. julija 2003. Občina je bila v tistem trenutku, kakor je razvidno tudi iz Letnega poročila družbe Zarja d.d. za leto 2002, že lastnik kar 55,73% družbe.
Miloš Dular, tedaj podžupan in seveda takrat tudi že znan pretendent za mesto direktorja Zarje, to je bila pač njegova obilna nagrada za sicer skromno pomoč pri izvolitvi Boštjana Kovačiča za župana, je na tej seji dejal: »V interesu Mestne občine Novo mesto je, da pride vsaj do tričetrtinskega lastništva oziroma celotnega lastništva Zarje.« (zapisnik 6. seje občinskega sveta z dne 17. julija 2003)
A ni se Milošu Dularju še niti iztekel podžupanski mandat, ko je v naročeni objavi v časopisu Vaš mesečnik dejal že povsem nasprotno. Takole je rekel: »Po naslednjih lokalnih volitvah bom predlagal, da se občinski delež Zarje proda na trgu, kajti opažam, da je ta delež tisti, ki podjetju bolj škoduje kot koristi.« (Vaš mesečnik, avgust 2006, str. 19)
Tako je govoril podžupan občine. Kdo ve, če v interesu občine?

Toda proti tedanjemu nakupu, seveda v službi ščitenja interesov novomeške občine in racionalnega razpolaganja s finančnimi sredstvi občine, je na 6. seji občinskega sveta najbolj ostro nastopil svetnik Sašo Stojanovič (zdaj Zares). Nič manj nenaklonjeni nakupu dodatnih delnic Zarje pa niso bili denimo niti Ivan Grill (SDS), Franci Koncilija (NSI) ter Lojze Zupančič (NSI), ki so v svojih razpravah nakazovali, da občina v resnici ne potrebuje kupiti dodatnih delnic in ne rabi imeti niti več kot 75% delež lastništva kaj šele 100% lastništvo te Zarje. A občinski svet je ob nekaj vzdržanih glasovih z 20 glasovi za in 2 proti vendarle sprejel sklepe:
1. Mestna občina Novo mesto odkupi delnice ostalih delničarjev Zarje, stanovanjskega podjetja, d.d., Novo mesto v skladu s predpisi.
2. Potrebna sredstva za nakup delnic se zagotovijo v rebalansu proračuna za leto 2003 in v proračunih za naslednja leta.
3. Občinski svet pooblašča župana, da izpelje vse potrebne postopke za odkup delnic.
4. V kolikor Zarja, stanovanjsko podjetje, d.d., Novo mesto, po načelu sorazmernosti ne bo zmožna odkupiti vseh preostalih delnic, bo Mestna občina Novo mesto pridobila za odkup druge vire.

Z 22 glasovi za in 4 glasovi proti pa so občinski svetniki na 13. seji občinskega sveta, ki je potekala 20. maja 2004, podprli še naslednje sklepe:
1. Župan Mestne občine Novo mesto oblikuje strokovno komisijo za vodenje postopka nakupa delnic Zarje, stanovanjskega podjetja, d.d., Novo mesto.
2. Župan po pooblastilu občinskega sveta in po izvedenem postopku komisije odkupi delnice Zarje, stanovanjskega podjetja, d.d., Novo mesto v višini zagotovljenih sredstev v proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2004.
V sicer sila skopem in za tako drag namen sploh ne dovolj argumentiranem gradivu k tej točki, ki ga je pripravila občinska pravnica Ana Tošić, so med drugim zapisali, da »je interes Mestne občine Novo mesto pridobitev vsaj 75% deleža Zarje, stanovanjskega podjetja, d.d., Novo mesto, saj občini ta odstotek zagotavlja absolutno večino po Zakonu o gospodarskih družbah.« Kaj bi naj s to absolutno večino pametnega oziroma relevantnega počeli, niso napisali.

Kakor koli, medtem, ko je občina želela še kar kupovati delnice Zarje, je vseh 16 preostalih tedanjih delničarjev Zarje delnice želelo kar najhitreje prodati, ker jim je bilo jasno, da tu kakih očitnih koristi od naložbe ne bo. Imeli so »srečo«, da je bila ambicija nekaterih na občini, da ta postane kar 100% lastnik Zarje. In tako občina zadnjih par let pridno odplačuje dodatne delnice, še prej pa je za dodaten delež v Zarji odstopila od terjatev.

Toda še preden bo občina uspela v celoti poravnati obveznosti leta 2003 oziroma 2004 odločenega nakupa, so si tedanji akterji, ki imajo moč še danes, očitno že premislili in bi zdaj tisto, kar so prej kupili, prodali. Župan Muhič pravi, da bi s prodajo deleža Zarje pokril letošnjo proračunsko »luknjo«.

Kakor že koli, prav zanimivo, če že drugega ne, bo sedaj videti, na kakšen način in po kakšni ceni bo občina prodala delnice Zarje d.d. in to ceno seveda primerjati s ceno, po kateri je občina delnice kupila oziroma jih še odkupuje (kakor je razvidno tudi iz proračuna za leto 2008). Zanimivo bo tudi videti kdo bo ocenil vrednost podjetja oziroma delnic pred napovedano prodajo. Zanimivo bo videti, kdo bodo interesenti za nakup in kdo bo kajpada končni kupec deleža Zarje. In zanimivo bo videti, kakšne odločitve bo sprejelo vodstvo podjetja, preden bo občina prodala tako debel kos podjetja, da ne bo več niti 75% lastnik. Le glejmo.
Seveda, zanimivo bo opazovati tudi miselno akrobacijo svetnikov Miloša Dularja (podžupan v preteklem mandatu in direktor Zarje), Adolfa Zupana (podžupan za gospodarstvo v preteklem mandatu), Alojza Muhiča (podžupan v preteklem mandatu – za Zupanom) in še nekaterih, ki so pred par leti ne le podprli, ampak celo predlagali nakup dodatnih delnic Zarje, sedaj pa se bodo v skoraj enakem obsegu delnic zavzeli za njihovo prodajo oziroma so to celo že javno predlagali.

Sicer ni težko pritegniti ideji, da bi delnice Zarje d.d. po kvalitetni ceni prodali, nenazadnje občina kakšne posebne koristi od te firme trenutno nima oziroma je ne zna izkoristiti in tudi ne kaže, da bo kmalu kaj drugače. Če seveda odmislimo to »korist«, da je Zarja v zadnjih letih postala pribežališče nekoč občinskih političnih kadrov. Kar pa seveda ni korist za občanke in občane.

Ampak na koncu vseeno ostaja osrednja resnica, da se očitno ni težko igrati, če se lahko igraš na davkoplačevalski račun. Če bi župan, podžupani, svetniki, direktorji občinske Zarje in podobni odgovarjali za svoje odločitve z lastnim denarjem, bi najbrž bilo tu marsikaj drugače.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


Glejte tudi: http://www.dol-list.si/si/?clanek=7706&stevilka=3045

petek, 7. december 2007

NITI M2 STANOVANJA

O stanovanjski politiki župana Muhiča za uresničevanje katere ni v letu 2007 uspel zapraviti niti enega samega evra in torej tudi ni uspel kupiti niti enega samega samcatega kvadratnega metra stanovanja, pa čeprav je imel na voljo preko sto sedemintrideset tisoč evrov, da vsaj nekaj naredi.

Ko sem pred par dnevi na blogu pisal o milo rečeno nenavadnem govorjenju župana Muhiča na televiziji Vaš kanal o »njegovi« stanovanjski politiki, načrtih in tudi o kitenju s tujimi dosežki - zdelo se mi je pač silno neetično, da se na področju stanovanjske gradnje župan hvali kar z dosežki zasebnih podjetij, medtem ko je občina pri urejanju teh zadev praktično mrtva, neaktivna, anemična -, sem povedal tudi, da ima župan v občinskem proračunu za leto 2007 sicer zagotovljen denar za nakup dveh ali celo treh stanovanj. Ob tem pa sem se še spraševal, če mu je ta denar sploh uspelo zapraviti v letošnjem letu. Vprašanje se mi je žal nakazovalo v oziru na to, da ko spremljam to izredno počasno delo župana in občine nasploh, mi s prav ničimer ne daje upanja, da bi lahko bilo na tem področju kaj dosti boljše kot je na premnogih ostalih. In v svojih domnevah se, kot vidim zdaj, nisem niti najmanj motil.

V predlogu proračuna za leto 2008 je župan Muhič pri proračunski postavki »18 061 006 Vlaganja v stanovanjske objekte in pridobivanje stanovanj« prijazno in odkritosrčno zapisal: »(…) V letu 2007 je bilo na tej postavki planiranih sredstev v višini 139.799,00 EUR, ki pa niso bila porabljena, saj na objavljeni razpis mestne občine ni prispela nobena ponudba za prodajo stanovanja občini. (…)«
Županu Muhiču očitno ni uspelo celo niti to, da bi v letu dni z denarjem, ki ga je imel tako rekoč v rokah, kupil kakšno stanovanje za potrebe občine in s tem vsaj malo zadovoljil potrebe mladih družin in socialno ogroženih v občini. Če to ni čudež, potem ne vem, čemu se dandanes sploh še lahko reče čudež. Nimam pojma pod kakšnimi pogoji je občina želela kupiti stanovanja, ampak če je vsaj približno pristajala na tržne cene, kar bi bilo v normalnih razmerah za pričakovati, potem je res silno velik čudež in po svoje pravi uspeh, da občini ne uspe z razpoložljivim denarjem kupiti niti enega stanovanja. Nakup stanovanja v tej občini je v istem letu pač uspel desetinam družin. Občini pač ne.
Ampak leto je zdaj žal pri kraju in res nima smisla pretirano stokati nad vsemi izgubljenimi priložnostmi, ki jih je ta občinska oblast spustila iz rok.

Kaj pa smemo pričakovati v letu 2008? Upajmo, da ne bodo na občini spet zavozili. Vsekakor pa so obeti načeloma še nekaj slabši, kot so bili v letu 2007. V letu 2008 župan Muhič v proračunu namreč predlaga celo zmanjšanje načrtovanih sredstev za stanovanja. Iz lanske vsote 139.799 evrov naj bi na tej postavki v letu 2008 padli na 120.000 evrov. In tako bo navkljub temu, da bi bilo za bolj aktivno stanovanjsko politiko prej logično kaj povsem drugega, namreč močno zvišanje sredstev za namen nakupa ali gradnje (neprofitnih) stanovanj.

Ker vem, da župan Muhič rad pogleda, kako kakšnim stvarem strežejo v Ljubljani, in s tem sploh ni nič narobe, jaz pač tudi rad pogledam, kaj počno denimo v Londonu, predlagam, da si na spletni strani Mestne občine Ljubljana poišče in pozorno ogleda »Stanovanjski program Mestne občine Ljubljana za leto 2007«, pripravljen je bil januarja 2007. Videl bo, kako se tem stanovanjskim rečem lahko precej bolj sistematično in predvsem bolj učinkovito streže in kako se da v tudi v resnici z občinskim oziroma javnim denarjem zgraditi na stotine (neprofitnih) stanovanj – v Novem mestu pač vsaj na desetine stanovanj. Ampak drži pa, da je za to treba imeti odločnega župana, ki sprejema prostorske akte, kupuje in opremlja zemljišča, pridobiva sredstva Stanovanjskega sklada RS in seveda tudi gradi ali vsaj kupuje stanovanja … Za to pa je res treba imeti kar srečo. Ki jo v Ljubljani pač imajo. Tu pa …


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

sreda, 5. december 2007

STANOVANJA IN OSTALO TUJE PERJE

O obljubljenih, načrtovanih, grajenih, zgrajenih, zasebnih in občinskih stanovanjih in o Vašem kanalu in o tujem perju nasploh.

Dandanes je kar modno, da se različni akterji opredeljujejo do kvalitete dela in razglabljajo o neodvisnosti medijev in novinarjev. Kdor želi biti v trendu, tak to počne. V ponedeljek je bila na TV Slovenija ena od po mojem mnenju zdaj že kultnih nanizank v seriji Vroči stol, ki pa je nedvoumno izdala, da znajo o tem problemu še najbolj žolčno, glasno in jasno govoriti kar novinarji sami. Zato se bom raje tudi sam vzdržal komentiranja dela na Vašem kanalu, ki ga zdaj, ko so se pač preselili tudi na www, spet spremljam. Bolj smiselno je, da se obrnem kar direktno na nekritične izjave novomeške oblasti, ki jih bogato podaja ta tv kanal.

Zanimivo je na novomeškem tv kanalu pogledati, kako se lahko nekateri šopirijo s tujim perjem. Televizija je v ponedeljek gledalcem med ostalim ponudila tudi dva prispevka iz osrčja novomeške občine. V obeh prispevkih je v nekoliko sklonjeni, morda sramežljivi pozi nastopil župan Muhič, ki je očitno novi lokalni tv zvezdnik. Govoril je o stanovanjski gradnji in o decembrskih prireditvah v Novem mestu. In oboje je sila zanimivo in sila indikativno za dandanašnji čas, ko lokalna oblast nima praktično nobenih lastnih uspehov, v mestu se pa vseeno nekaj premika na področjih, kjer oblast nima poleg svoje roke.
Poglejmo si ti dogodivščini.


PRIREDITVE

1 občinska in 156 neobčinskih prireditev
Za začetek naj povem, da ne vem, ali gre za oblastno ali novinarsko raco, ampak, če mi nekdo razlaga, da z decembrskimi, prednovoletnimi prireditvami želijo »zadostiti vsem socialnim in intelektualnim potrebam«, kakor so pač na Vašem kanalu zapisali izjavo novomeških oblastnikov z njihove novinarske konference, potem mi je kar dovolj jasno, da tu nekaj ni povsem v redu.

Občinska oblast pravi, da se bo v Novem mestu v decembru zvrstilo 154 prireditev. Fino. Resnici na ljubo sem jih jaz v njihovem pregledu prireditev naštel še več, namreč 157. Ampak pustimo malenkosti. Morda sem seznam 154 oziroma 157 prireditev pregledal ne dovolj točno, a tudi po le dveh pregledih sem med temi 157 prireditvami, mnoge med njimi sploh niso prazničnega značaja, ki jih pripravlja, kakor so prešteli na občini, 33 različnih organizatorjev (a vseh celo sploh niso navedli na seznamu!), sem našel le eno samo samcato prireditev, ki jo organizira Mestna občina Novo mesto. To je silvestrovanje z ansamblom Rubin in Vilijem Resnikom. Ostalih 156 prireditev pripravljajo drugi in večini od organizatorjev občina sploh ne pomaga ne finančno ne kako drugače. Pa vendar je opazovalec po novinarski konferenci in poročanju Vašega kanala lahko dobil občutek, da prav občina drži roko nad celoto. Pa je ne. V resnici gre le za neke vrste dičenje s tujim perjem. Prav takšno novinarsko konferenco bi namreč lahko naredilo denimo podjetje Mercator in enako upravičeno bi lahko rekli, da se bo v Novem mestu v decembru zvrstilo 154 prireditev. In enako bi lahko naredil LokalPatriot ali pa Zavod Tovarna in tudi ta dva bi lahko zatrdila, da bo v Novem mestu 154 oziroma 157 prireditev. In to bi bilo res. In mi bi imeli občutek, da so za vse to zaslužni oni, da imajo oni roko nad tem, da oni to financirajo … Tako se je tudi meni za trenutek zdelo, da je občina pripravila teh 154 ali 157 dogodkov, ko je župan Muhič stvar razložil na Vašem kanalu. A sem se hitro spomnil, kako te stvari potekajo, saj ta paradigma decembrskega »organizatorstva« na novomeški občini ni prav nič novega. Tako si je občina »prisvajala« tuje dogodke že v preteklih letih, pri čemer pa je v preteklih letih sama vendarle organizirala kak dogodek več. Ne le enega.

Je pa vsemu navkljub lepo, da nekdo vse skupaj zbere in nekje objavi. To drži. Pa če je to DNŠ, ki to tudi počne na svoji info spletni strani, ali pa če je to MO Novo mesto, ki to počne še na bolj rudimentaren način.

O obupno oblikovani publikaciji, izdal jo je Zavod za turizem, ki sila zmedeno in kar brez kakršnega koli kazala predstavlja teh 154 oziroma 157 prireditev pa sploh ne gre izgubljati besed.
Prav ogorčenja vredno je, da so se odločili za zelo neroden in v tej situaciji povsem neprimeren sistem predstavitve prireditev, ki je sicer kronološko zastavljen, toda le po posameznih organizatorjih. Bralec mora torej neprestano listati knjižico gor in dol in pri preko 33 organizatorjih iskati če kaj ponujajo kak decembrski dan. Res neverjetno. Mislim, da tako zmedenega koledarja prireditev še nisem imel v rokah. Naj se znajde, kdor se more.


STANOVANJA

Kateri načrt o stanovanjih?
A to ni še nič. Dičenja s tujim perjem je bilo v istem lokalnem tv dnevniku še več. In to tudi na nov, doslej celo še ne viden in kar nepričakovan način.
Župan Muhič je v istem dnevu na Vašem kanalu predstavil še eno pompoznejšo novico. Govoril je o pospešeni gradnji stanovanj v tej četrtletki. Tu se je župan iz navideznega organizatorja decembrskega dogajanja prelevil v navideznega naložbenika v stanovanjsko gradnjo. Res neverjetno. Meni, ki poznam občinski proračun in način dela te oblasti, pa je šlo že na smeh. Seveda na televiziji prostora niso dali kakšnemu pravemu investitorju , kaj šele kakšnemu članu opozicije.

Kakor koli, Muhič je torej govoril še o stanovanjski gradnji. Izjavil je oziroma zapisali so naslednje: »Po Muhičevih zagotovilih bodo volilne obljube, da bo v tem mandatu v Novem mestu zgrajenih dovolj stanovanj, izpolnjene. Na podlagi projektnih načrtov naj bi do leta 2010 na območju mestne občine zraslo 600 novih stanovanj. »Ugotavljam, da bo ta načrt izpolnjen že naslednje leto. Dejansko bomo namenu predali 800 stanovanjskih enot,« zagotavlja Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto. Dolenjska prestolnica glede na razvojne načrte postaja hitro rastoče mesto. Vedno več je povpraševanja po zaposlitvi v večjih novomeških podjetjih. Kljub vsemu na mestni občini ocenjujejo, da bo načrtovano število novih stanovanj moralo zadovoljiti trenutno povpraševanje po novih stanovanjih.«

In ko berem njegovo izjavo, in ko mi seveda ni jasno, kaj so to »projektni načrti« in kako bo Muhič kakšno stanovanje, ki ga ne bo sofinanciral niti z evrom, predal namenu, se na drugi strani vendarle ne morem znebiti občutka, da bo novomeška občina z Muhičem na čelu, zgradila več sto stanovanj po mestu. A ta dilema nastaja le zaradi čarobne moči televizije. V resnici je ni, saj so stvari sicer kristalno jasne.

Resnica je seveda daleč od tega, kar zavito govori Muhič. Občina pač ne bo zgradila niti enega stanovanja, če bo kakšnega odkupila in ga zatem ponudila občanom kot socialno ali neprofitno, morda celo kot kadrovsko stanovanje, pa bomo že lahko nadvse srečni.

Pristanek za Muhiča pa bi bil ob vsaj malo zavzetem novinarskem delu na tv kanalu še precej trši. Bolj ali manj vsi prostorski akti na podlagi katerih se v Novem mestu gradi ali se bo gradilo stanovanja so bili pripravljeni in večinoma tudi sprejeti že v preteklem mandatu, le pri dveh aktih se je proces sprejemanja zaključil v tem mandatu, namreč za objekta na Jakčevi ulici in na Rozmanovi ulici, ki naj bi jih gradilo podjetje Zarja. A tudi tu je bilo skoraj vse opravljeno že v preteklih letih in celo pri tem je pač bore malo opravka imela novomeška občina.

Dejanske predvolilne in povolilne obljube o stanovanjih
Kaj pa je Muhič sploh obljubil na tem področju?
On ni nikjer obljubil, da bo zgrajenih dovolj stanovanj, kakor govori zdaj, pač pa si je oziroma so si v predvolilnem programu skupnega kandidata Alojza Muhiča pod točko »13.1 Stanovanjske razmere« zadali naslednje naloge:
»-določitev lokacij in sprejem občinskih lokacijskih načrtov,
-izdelava projektne dokumentacije za komunalno opremljanje zemljišč,
-pridobivanje nepovratnih sredstev iz ministrstev RS in EU skladov za izgradnjo komunalne infrastrukture,
-postopno opremljanje romskih naselij s komunalno infrastrukturo,
-zagotavljanje stanovanj v obstoječem stanovanjskem fondu družinam s stalnimi prihodki (zaposleni) in šoloobveznimi otroci,
-organiziranje izvajanja gradnje stanovanjskih objektov.«

Muhič je po volitvah svoje obljube na področju stanovanjske gradnje sicer kar nekoliko prikrojil. V programu, ki ga je objavil na spletni strani občine, sta namreč zapisani le še dve točki. Takole se glasi:
»XIII. Stanovanjska gradnja:
1. Zagotavljanje stanovanj za družine z nizkimi dohodki in mlade družine
Način: Vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva in predkupne pravice občine
Rok: mandat
2. Zagotavljanje finančnih vzpodbud za prenove objektov v mestnem jedru
Način: Zagotovitev finančnih vzpodbud za povečane stroške investitorjev zaradi varovanja kulturne dediščine, sprejem pravilnika.
Rok: mandat«

Ne pozabimo še na eno Muhičevo razmišljanje, katerega zaključka sicer ne poznamo, a bi znalo imeti posledice na stanovanjskem področju. Takole je v zvezi z Romi in stanovanji dejal za časopis Dobro jutro januarja letos: »Romsko vprašanje je pereče na več področjih, ne zgolj na nastanitvenem. (…) Trenutno v proračunu ni sredstev, vendar razmišljam o postavitvi družinskih stanovanjskih objektov. Družine, ki se želijo socializirati in živeti drugače, bi skušali potegniti iz romskih naselij. (…)«

Omeniti pa velja tudi namero občine, da se v okviru univerzitetnega kampusa zgradi študentska stanovanja.

Kolikor je meni znano, občina vse te naloge, pa kakor koli so že kje zapisane in kakršne koli roke si je že postavila, izvaja zelo slabo. Ne duha ne sluha o javno-zasebnem partnerstvu, o finančnih vzpodbudah za prenovo stanovanj v mestnem jedru, o sredstvih EU, o družinskih stanovanjskih objektih za Rome, celo lokacijskih načrtov ni več novih, …
A vendarle bom z naslednjim svetniškim vprašanjem Muhiču dal priložnost, da izčrpneje pojasni, kaj od tega je doslej sploh uresničil oziroma kaj od zastavljenega bo uspel. Upam, da ne bo spet razlagal, kaj vse bodo gradili Imos, ZIL Inženiring, CGP, Begrad, Raifeissen Leasing in drugi, ampak da bo povedal, kaj bo storil on oziroma občina.

Bilo bi zelo lepo, če bi župan Muhič, namesto da se diči s tujim perjem, povedal, koliko stanovanj bo v njegovem mandatu denimo kupila novomeška občina in jih oddala kot socialna, neprofitna, kadrovska ipd. Mislim, da bi tu zgovornost kar naenkrat uplahnila, glava in oči govorca pa bi se še bolj povesili k tlom.

Proračun in obljube o stanovanjih
Ampak da je treba pristopiti k reševanju problema stanovanjske gradnje sem na občinskem svetu že dovolj jasno opozarjal župana Muhiča ob sprejemanju proračuna za leto 2007. In enako bom storil ob sprejemanju proračuna za leto 2008.

Občina sicer ima proračunsko postavko 18061006 Vlaganja v objekte in pridobivanje stanovanj (420001 – Nakup stanovanjskih zgradb in prostorov) ter proračunsko postavko 18061008 Investicijski odhodki – stanovanja (420401 – Novogradnje). Prva je namenjena nakupu stanovanj po 154. členu Stanovanjskega zakona, ki govori, da je pristojnost občine, da zagotavlja sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj ter stanovanjskih stavb, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Druga postavka pa je namenjena novogradnjam za praktično enak namen, torej za reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb.

In koliko denarja je na teh postavkah zagotovil župan Muhič? Na prvi postavki je župan Muhič letos zagotovil le 139.799 evrov, koliko jih bo uspel porabiti, bomo še videli, bo pa s tem lahko kupil kvečjemu kakšni dve stanovanji na leto, kar je seveda kaplja v morje. Na drugi postavki, ta govori pa prav o novogradnjah, o katerih se je župan Muhič razgovoril na Vašem kanalu, pa je župan v svojem proračunu zagotovil reci in piši 0 (nič) evrov. Več denarja za stanovanja, od tega kot ga je zagotovil župan, letno zapravi celo kakšna bolj premožna novomeška družina.

Poročilo o delu glede stanovanj
Ob svojem poročilu o opravljenem delu v prvem devetmesečju, bilo je to torej septembra, je bil župan Muhič z besedami o stanovanjski problematiki sicer bistveno bolj realen, kot oni dan na Vašem kanalu. V svojem poročilu je malce bolj jasno zapisal, kaj je oziroma kaj bo naredil v letu 2007 na tem področju. Kar citirajmo ga:
»2. Stanovanjske zadeve
Načrtovani večji projekti in razpisi v letu 2007:
-nakup enega stanovanja na trgu na območju Mestne občine Novo mesto;
-sofinanciranje obnove strehe na večstanovanjski stavbi Smrečnikova ulica 4, Novo mesto, kjer je mestna občina lastnica enega stanovanja;
-obnova strehe na Rozmanovi ulici 10 v Novem mestu;
-izvedba javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.«

To je žal to. Realnost.


Mislim, da sem s tem povedal dovolj o županovi volji po reševanju stanovanjske problematike in nehote nekaj tudi o novinarstvu, ki pa naj raje ostane domena visoke politike oziroma, ker jim gre samokritika bolje od rok, kar novinarskega ceha samega.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik


Reference:
http://www2.tv-nm.si/index.php?option=com_content&task=view&id=923&Itemid=111
http://www2.tv-nm.si/index.php?option=com_content&task=view&id=916&Itemid=111

sreda, 19. september 2007

ZARJA DRVI V TEMO

O učinkovitosti vlaganj občinskega podjetja Zarja d.d., njegovem vodstvu, dejavnostih in ostalem, s čimer se je sploh moč seznaniti preden kupec na njihovi spletni strani povsem izgubi voljo, da bi gledal, in tudi upanje, da bo sploh še kdaj kaj videl.


Kupci novih stanovanj so v veliki meri mlade družine. V Novem mestu stanovanja menda gradi in prenavlja in prodaja tudi podjetje Zarja d.d. Zarja d.d. je v večinski lasti Mestne občine Novo mesto. Glede na to, da mladi ljudje izjemen delež informacij, ki jih vsakodnevno iščejo, pridobivajo preko interneta, in glede na to, da je razvoj informacijske družbe menda že vrsto let tudi eden imanentnih projektov občine, bi smeli pričakovati, da tovrsten odnos do interneta občina uveljavlja tudi v svojih podjetjih. Torej tudi v Zarji d.d. Pa ne le to, ime »Zarja« skuša najbrž človeka nagovarjati tudi k temu, da ima opravka s podjetjem, ki je ni le eno navadno podjetje, ampak je znanilec sprememb, novega, sodobnega, da ima ob sebi podjetje, ki zmore iz poltemnega in hladnega jutra pripeljati v lep, svetel, sončen dan.

In res, Zarja d.d. ima svojo domačo stran na internetu. Imenuje se http://www.zarja.si/ . Pričakovanja imamo kupci seveda vedno velika. Zagotovo bomo, si mislimo, na spletni strani tega nepremičninskega podjetja, tako smo pač navajeni pri kakšnih drugih, izvedeli vse o podjetju, o njegovem lastništvu, o dejavnostih, pa seveda o ponudbi in morda, če bo sreča mila, celo sklenili kak posel.

Pa poglejmo. Priznam že kar nemudoma, da mi je bilo najbolj smešno brati poglavje, kjer Zarja d.d. razlaga, kakšno je njeno poslanstvo. In prvi stavek tam je: Oskrba s paro in toplo vodo. In drugi stavek je: Posredništvo. In tretji stavek je: Dejavnost domov, kampov in drugih nastanitvenih obratov. In četrti stavek je: Drugo finančno posredništvo. In tako naprej po najbrž kar standardni klasifikaciji dejavnosti, v prepisovanju katere je Zarja d.d. očitno našla svoje poslanstvo. Poslanstvo? Khm. Ok, pustimo to. Poglejmo raje, kdo je predsednik nadzornega sveta Zarje d.d.! Bil sem prepričan, da ni več, a na uradni spletni strani podjetja vendarle piše, da je to mag. Boštjan Kovačič. Bil sem na podlagi zapisov medijev prepričan tudi, da se je njihova uprava do danes že krepko razbohotila, a očitno so mediji zatajili, ko so trdili, da ima Zarja d.d. zdaj že dva člana uprave. Živel sem torej v zmoti - saj verjamem, da podjetje na svoji uradni spletni strani ne laže. Le enega imajo. Miloša. Ni Boruta. Ok, pustimo pri miru še to. Poglejmo raje projekte, ki jih podjetje pripravlja. Ojej, le dva sta. Pa tako veliko podjetje! Eden od teh dveh projektov je tudi v današnji novomeški občini, namreč stanovanjski prizidek na Jerebovi 8. Čisto zraven sodišča in preiskovalnih zaporov, v katere, kakor mi je nekoč razložil gospod Smolej, bolj ali manj začasno vtaknejo tudi najhujše kriminalce. Toda mar ni ta prizidek že zgrajen? No, pa poglejmo še, kakšna je njihova ponudba nepremičnin pri prodaji. Ni pestra, ni bogata, je pa zato vsekakor pri Zarji d.d. na voljo 44 m2 veliko stanovanje, sicer resda v Sevnici, a ker ga ponujajo za 0 evrov, jih nameravam zjutraj nemudoma ne le poklicati, ampak kar obiskati, še preden odpro vrata v nov delovnik bom stal tam, in skleniti kupoprodajno pogodbo. Postal bom vesel nov lastnik 44 m2 velikega stanovanja v Sevnici. Najbrž ga bom kar oddajal. Pojdimo naprej. Ker sem na julijski seji novomeškega občinskega sveta sodeloval pri potrditvi lokacijskega načrta za dva nova večstanovanjska objekta, ki naj bi jih gradila Zarja d.d., torej na slavni Jakčevi in tudi v mestnem jedru, me je zanimalo, kako na svoji spletni strani promovirajo te zanje kar velike in pomembne projekte. Pogledal sem v poglavje Planirane gradnje. In zagledal sem kaj? Praktično nič. Vsekakor pa čisto nič o teh gradnjah in nič o kakršnih koli drugih planiranih gradnjah tega občinskega podjetja. Res zelo občinsko.

Ob stanju tega občinskega podjetja, kakršnega prikazuje njihova spletna stran, se vprašam seveda marsikaj, vprašam pa se tudi to malenkost, koliko denarja so sploh zapravili za postavitev in vzdrževanje teh spletnih strani. Kolikor so ga, je bil brez dvoma stran vržen denar. A to je bil ob vsem denarju, ki ga je v takem podjetju moč nepremišljeno zapraviti, zagotovo le drobiž. Ali to kaže še na kaj drugega?


Ja, ja, res žalostna tale zarja. Še najbolj spominja na informacijsko temo.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik


(fotografiji: zarja in Gorjanci z Marofa, 8. december 2006; zarja in Gorjanci z Ragovega loga, 24. november 2006)

četrtek, 23. avgust 2007

NOVOGRADNJA NA SMREČNIKOVI

O možnosti gradnje novega stanovanjsko-poslovnega objekta s podzemnimi parkirišči na Smrečnikovi ulici, kjer je zdaj 27 barak-garaž.


Ne spomnim se natančno, če sem slučajno že prej sam prišel na to modro idejo, bilo bi to kajpada lepo od mene, imam pa jasno v spominu, da mi jo je pred časom v obravnavo predlagal kolega arhitekt Jovo Grobovšek. Gre za prostor ob Smrečnikovi ulici, za približno 100 metrov dolg pas ob severnem robu ceste od križišča Smrečnikove s Trdinovo ulico do vrtca, kjer je danes serija nekakšnih barak, ki so pravzaprav garaže. Trenutno prostor zaseda 27 garaž. Če sem preštel prav. Teh 27 garaž ima najbrž prav toliko lastnikov. Če ne celo kakšnega več. V zemljiški knjigi je kot lastnik prostora še zapisana Mestna občina Novo mesto. A slutiti je moč, da so, če morebiti že zemlja ne, vsaj barake-garaže v lasti fizičnih oseb, ki imajo bolj ali manj v bližini svoja stanovanja. Najbrž so pred desetletji z nakupom stanovanj dobili v last ali pravico uporabe tudi te garaže. Garaže so narejene samo v eni etaži. Objekt kakršen je danes seveda prej kazi kot ne podobo tega prostora oziroma ulice, vsekakor pa ne doprinaša kaj prida k njegovi kvaliteti.



Navedeni prostor nudi kar nekaj možnosti razvoja, kakršni bi bili smiselni za oblikovanje lepše podobe ulice, za programsko obogatitev naselja in seveda za bolj smiselno in bolj intenzivno izrabo same lokacije, ki je praktično sredi naselja in sredi mesta in le lučaj kamna od starega mestnega jedra.
V neposrednem sosedstvu te lokacije so otroški vrtec, ob njem je trgovina z živili, ob sosednjih Resslovi in deloma Trdinovi ulici pa je že nekaj poslovnih programov (banka, javne službe, biroji ipd). Vse skupaj pa obrobljajo stanovanjski bloki na Smrečnikovi, Nad mlini, Trdinovi in Mušičevi ulici ter seveda večje naselje enodružinskih hiš, ki skupaj tvorijo skupino precej preko 2000 prebivalcev.

Širše stanovanjsko zaledje Grma, Smrečnikove, Nad mlini itd bi na tej svoji pravzaprav centralni točki lahko koristno izrabilo dodatne nove programe, posebej nekatere uslužnostne storitve. Dobrodošla pa so ob blokovskem naselju tudi nova parkirna mesta, ne le boljša za obstoječe uporabnike barak-garaž, pač pa tudi nova parkirna mesta za morebitne stanovalce v novih stanovanjih ter za stanovalce v bližini, ki imajo ta problem nezadovoljivo urejen.


Lokacija sicer nudi možnost za izgradnjo vsaj cca 60 podzemnih parkirnih mest, lahko pa seveda tudi nekajkrat več (odvisno pač od površine in števila podzemnih etaž ter navsezadnje od interesa v naselju), seveda so tu lahko tudi kleti morebitnih stanovanj. V dveh višjih etažah, torej v spodnjem in zgornjem pritličju morebitnega novega objekta je prostor za blizu 1000 m2 poslovnih površin, nad temi pa se lahko uredi še vsaj etaža ali dve stanovanj.
Ob takem preoblikovanju prostora bi obstoječi lastniki garaž dobili kvalitetnejša parkirna mesta oziroma garažne bokse v podzemni parkirni hiši, širše naselje kar nekaj novih koristnih programov, nekateri pa nova stanovanja. Življenjski utrip bi se s tako novo ureditvijo logično in kontinuirano prelival od naselja do mestnega jedra.

Za morebiten nov, kvaliteten razvoj tega območja je prvi in najbrž najtrši oreh prav razrešitev lastniškega vprašanja oziroma uskladitev interesov lastnikov garaž z morebitnim investitorjem v stanovanjsko-poslovni objekt na tej atraktivni lokaciji. Spet smo seveda tudi pri dilemi, ki se danes pojavlja žal vse prevečkrat, ali je to zemljišče občinsko in zakaj občina tega ne ve ali pa to zemljišče ni občinsko, pa to zgolj še ni urejeno v Zemljiški knjigi. Vsekakor vprašanje, ki ga je treba čim prej povsem razjasniti.

Navedeni razvoj prostora bi lahko vse od dogovarjanja z uporabniki barak in sprejemanja lokacijskega načrta vzpodbudila in deloma vodila mestna občina, navsezadnje zato, ker se v zemljiški knjigi ta vendarle še izkazuje kot lastnik zemljišča. Ali pa bi občina morala vsaj intenzivno animirati podjetja, ki se ukvarjajo s tovrstnimi investicijami, morda najbolje kar svoje lastno podjetje, torej Zarjo d.d..



Do konca mandata aktualnega župana bi tu ob kvalitetnem delu odgovornih in zainteresiranih lahko že stal in deloval nov objekt.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik