Prikaz objav z oznako ljudje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako ljudje. Pokaži vse objave

nedelja, 18. maj 2014

LJUBEZENSKE KLJUČAVNICE S KANDIJSKEGA MOSTA

(Kandijski most)
Foto: Tomaž Levičar, 04/2014

Foto: Tomaž Levičar, 04/2014

Foto: Tomaž Levičar, 04/2014

Foto: Tomaž Levičar, 04/2014

četrtek, 25. oktober 2012

NOVOMEŠKI ODGOVORI: TADEJA BEČAJ ŽNIDARŠIČ, učiteljica gibanja

Tadejin vsakdan zaznamujejo malčki, najprej njeni, a tudi številni drugi, ki ležijo, se plazijo, kobacajo, ki še negotovo korakajo naokoli. Prijazno jih uvaja v svet gibov in gibanja, predvsem pa radovedne in odgovorne starše uči, kako malim človečkom pri tem pravilno pomagati. V času, ko je življenje za večino preveč sedeče, ko zdravju močno škodi premalo gibanja ali celo nepravilno gibanje, je vzpodbudno, da nas nekdo nagiba k pravim gibom že prav na začetku tega dolgega življenja.

Foto: Tomaž Levičar, 10/2012

Kje živite?
Trenutno Štefan pri Trebnjem.

Kje bi radi živeli?
V bližini Novega mesta, kjer me čaka mala lesena hišica.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Marof.

S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Iz zraka.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Ko sem se kot otrok z mamo preselila v Novo mesto.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Malo več odprtosti.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Vzajemnosti in sodelovanja.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Marof.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Da ni vse tako slabo, kot deluje na prvi pogled. Obvezen ogled Novega mesta in okolice z domačinom.

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Odkar sem mati dveh otorok, se ne utegnem udeležiti kulturnih dogodkov, ki so običajno zvečer.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Ne zahajam veliko v trgovine, ko je nujno grem v trgovino pod Čajarno.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Čajarna, Loka.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Kandija.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Prodornost sposobnih ljudi.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Materialne dobrine in Qlandio.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili župan Novega mesta?
Se ne vidim v takšni vlogi.

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Ljudi.

Komu je v Novem mestu najtežje?
Tistim, ki bi se radi v gostilno ali trgovino pripeljali z avtom.

Kakšen je vaš življenjski motto?
Življenski motto se spreminja, ampak recimo: Dobrega počutja in zdravja ne prinese denar.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Hočem biti urbana prestolnica.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste "veliki"?
Te želje se nenehno spreminjajo oz. gradijo, tako da jim le sledim.

Kaj je za vas sreča?
Mir.

Foto: Tomaž Levičar, 10/2012


V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Se prav dobro počutim v času v katerem živim sedaj.

Kaj je vaše najljubše početje?
Delo in branje.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Materinstvom, ki je prepleteno z gibalnim razvojem za dojenčke in študijem Feldenkrais metode.

V čem znate pretiravati?
V delu. V vsem, kar mi je vseč.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Delo, ki ga imam rada in družina + kuža.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Trenutno branje knjig in spanje.

Imate kakšno neuresničeno željo?
Do februarja bi rada prebrala 6 knjig, ki so povezane z mojim študijem. Da bi imeli ljudje več strpnosti do drugačnosti.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Najraje sem kar sem-človek.

Kaj ste po horoskopu?
Škorpijonka.

Kateri talent bi imeli najraje?
Žongliranje z 10 žogicami.

Kateri obrok je za vas najljubši?
Malica.

Katera je vaša najljubša beseda?
V resnici...

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Čokolada in The man who mistook his wife for a hat.

Vaša najljubša barva?
Vse barve so mi všeč.

Vaš najljubši vonj?
Vonj po sveže pokošeni travi.

V čem ste najraje oblečeni?
Udobno.

Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?
Od jutranje utrujenosti.

Kaj vas nasmeji?
Kobacači in mali začetni hodeči človečki.

Kaj vas užalosti?
Da ljudje ne sprejemajo in razumejo drugačnosti. In to, ko vidim v bio odpadkih lep čevelj z visoko peto.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Koliko dni zapored lahko otrok prespi stran od staršev? Za vsako leto 1 dan.

Česa se najbolj bojite?
Po prvem porodu hčerke se več ničesar ne bojim, vem da zmorem kar se odločim, kljub vmesnim padcem.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Nepokvarjenost.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Ne navijam.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Tista, ki jo lahko pojem zunaj na zraku in počasi.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
Nimam posebnega odnosa.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Ko se za nekaj odločim, se odločim na polno.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Moje težko rojstvo.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
V vsakem življenskem obdobju je nekaj težkega, ko je mimo vidiš, da ni tako težko.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Na Dunaju, kamor hodim na izobraževanje Feldenkrais metode.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Otok Mljet. Mir.

Foto: Tomaž Levičar, 10/2012

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
K sebi domov.

Kaj bi tam jedla?
Skuhala bi nekaj zunaj na odprtem ognju.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Ločevanje odpadkov, hodim peš, uporabljam vrečke iz blaga, pijem vodo iz pipe, perem brez mehčalca, ne kupujem plastičnih igrač.

5 vaših najljubših Novomeščanov?
Moji domači in Tina Cigler, ki jo jemljem tudi za domačo.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Leon Štukelj, Dragotin Kette, Slavko Grum, Tokac, Božidar Jakac.

Foto: Tomaž Levičar, 10/2012

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Veliko zelenja in reka Krka.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Po situlah in žal po cvičku.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Vizija in strategija, trenutno nimamo nič od tega.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na odprtje zavoda Igrivi svet in njegovih novih prostorov za vadbo za dojenčke in malčke v Ločni. Na vse večje zanimanje staršev za gibalni razvoj dojenčkov. Da sem se odločila za študij Feldenkrais metode na Dunaju, kamor zahajam 2 x na leto skupaj z družino.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Informativne table v starem mestnem jedru. Je pa žalostno, da je to največji dosežek.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem domov v Novo mesto, Moj problem in Voda.

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Kljub temu, da ne živim v Novem mestu skoraj 15 let, se še vedno počutim Novomeščanka.


Intervju: Tadeja Bečaj Žnidaršič in Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar, 10/2012
2012, oktober

nedelja, 17. junij 2012

NOVOMEŠKI ODGOVORI: JADRANKA MATIĆ ZUPANČIČ, pesnica

Pesnica Jadranka je predana lepi besedi in kulturi, pravzaprav vsemu lepemu. In razvila je dar, da lepoto tudi zazna. Prihaja iz Karlovca, a so jo štiri pretekla destletja življenja v Novem mestu spoprijateljile tudi s slovensko besedo, ki jo slavi tudi v svojih pesmih. Pesmi pa jo družijo tudi z njenim karlovškim in novomeškim slavnim someščanom, pevcem skupine Dan D. Tudi izza Gorjancev so očitno poetični kraji.

Foto: Tomaž Levičar, 06/2012

Kje živite?
V bloku na Mestnjih njivah. S krasnim pogledom na oddaljene Gorjance.

Kje bi radi živeli?
Mogoče ob Krki. V prostorni hiši z vrtom. Da bi me stalno spremljala njena zelena barva in spreminjajoča gibkost njenih lesketajočih valov. Da bi vse naokrog dišalo po reki. Prihajam namreč iz Karlovca, mesta na štiri reke in v meni je trajno zasidran omamen rečni vonj.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Rada imam Portoval, pljuča Novega mesta in vse potke ob Krki. Rada imam Trško goro, Gorenje Kamenje in slikovit pogled iz naše zidanice. Otočec je pa tisti biserček, kamor je potrebno pogosteje zaviti, saj je edini ohranjeni vodni grad na Slovenskem.

S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Iz Kettejevega drevoreda. Tam je Novo mesto kot na dlani. Če je jasno, se zdijo Gorjanci čisto blizu. Za sosednjim gričem.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Spomnim se mojega prvega prihoda v Novo mesto. To je bilo davnega leta 1974. Iskala sem prvo službo v takratnem IMV-ju in odkrila takratno Študijsko knjižnico. Mala čitalnica je že takrat bila čarobna. Čisto me je prevzela. Rekla sem si, če mesto premore takšno ustanovo, pomeni, da je v njem veliko ustvarjalne energije. Da se tukaj ceni in spoštuje znanje in želja do novega.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Več obujanja spomina na pomembne kulturne dogodke, seveda podane na svež, sodoben, originalen način. Pogrešam tudi literarni sprehod po Novem mestu, saj so tukaj ustvarjali pomembni slovenski pesniki in pisatelji.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Želim si obnovitev delovanja Literarnega kluba Dragotin Kette, več kulturnih dogodkov, performansov, več dramskih in eksperimentalnih, svežih predstav gostojočih slovenskih in tujih gledališč. Tudi art kino ne bi bil odveč.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Loka, Breg, Ragov log.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Naj si vzame dovolj časa za spoznavanje mesta in njegovih kulturnih znamenitosti. Obvezen je Breg, Kapitelj, Dolenjski muzej, Jakčev dom, Knjižnica Mirana Jarca, Galerija Simulaker, založba Goga, Situla ...

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Predstava Anton Podbevšek Teatra Zadnji Livingstonov Poljub v režiji Nane Milčinski in v izvedbi Siddharte in igralcev APT Novo mesto. Letos sta to tudi dve izjemni predstavi Brechtova Od-ločitev v Mukdenu v režiji Matjaža Bergerja ter Kiplingova Knjiga o džungli v režiji Nane Milčinski in Matjaža Bergerja.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Najraje zahajam v knjigarne Mladinsko knjigo in Gogo. Zelo rada obiščem tudi trgovino Čajarna, tam neznansko uživam med raznovrstnimi dišavami številnih čajev.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Čajarna, vrt Situla, Loka.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
To je vsekakor novomeška avtobusna postaja, ki res absolutno kazi podobo idiličnega Novega mesta. Je prava kulturna sramota za dolenjsko prestolnico. V to kategorijo sodi tudi Sokolski dom, eden prvih narodnih domov na Slovenskem. Kaže, da bo žal v njem moglo priti do nesreče, da se bodo občinski veljaki zganili.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Zdi se mi, da še zmeraj premalo svojih moči posvečajo kulturi in ustvarjanju.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Prosti čas ob trtju in cvičku.


Foto: Tomaž Levičar, 06/2012


Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Obnovila in uredila bi avtobusno postajo in prostor okrog nje, dokončala bi Knjižnico Mirana Jarca, obnovila bi Narodni dom. Glavni trg bi popolnoma zaprla za promet, na njem bi odprla majne trgovinice s prehrambenimi izdelki, ravno tako prijetne in vabljive drogerijice.

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Knjige, inkunabule in druge redkosti iz Knjižnice Mirana Jarca ter arheološko zbirko Iz Dolenjskega muzeja.

Komu je v Novem mestu najtežje?
Tistim, ki so brez dela. Mladim, ki ga ne najdejo in starejšim, ki so ga zgubili. Težko je tudi starejšim in osamljenim.

Kakšen je vaš življenjski motto?
Veseli se vsakega novega dneva, izziva in priložnosti! Ustvarjaj! Beri, izpopolnjuj se!

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Razvijati pozitiven odnos do prepotrebnega znanja in ustvarjalnosti. Omogočiti razcvet kulture ter razvoj prepotrebne univerze. Skrbeti za zaposlovanje mladih in starejših.

Foto: Tomaž Levičar, 06/2012


Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Zanimivo – pevka. Zelo rada sem pela in uživala, če sem pri poslušalcih vzbudila zanimanje. Sanjarila sem tudi, da bom pisateljica.

Kaj je za vas sreča?
Živi v sožitju s seboj in s svojim bližnjimi. Ustvarjaj! Uživaj v dragocenih prijateljstvih.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Čas je ta pravi, rada živim v njem.

Kaj je vaše najljubše početje?
Najraje uživam v branju dobrih knjig, pisanju poezije in prevajanju.Takrat pozabim na vse okrog sebe. To so moji najdragocenejši trenutki.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Končujem novo pesniško zbirko, prevajam pesmi nekaterih slovenskih pesnikov v hrvaščino.

V čem znate pretiravati?
V tem, da občasno čisto zanemarim fizične dejavnosti, čeprav se strašansko rada sprehajam. Na žalost bolj skrbim za dušo in duh kot za telo.

Foto: Tomaž Levičar, 06/2012

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Družina in ustvarjanje.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Rada imam najrazličnejši nakit, v zadnjem času iz murano stekla. Obožujem tudi najrazličnejše dišave, najraje ameriške znamke Yankee Candle. Pri meni so zaželene tudi čajne svečke in indijske dišavne palčke.

Imate kakšno neuresničeno željo?
Rada bi imela hišo ob morju. Rada bi več potovala in spoznavala oddaljene dežele: Peru, Portugalsko, Španijo, Švedsko, Avstralijo, Novo Zelandijo.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Kondor, ki se lahko dvigne v višave in svobodno izbira svoje daljave.

Kaj ste po horoskopu?
Levinja – kraljica živali.

Kateri talent bi imeli najraje?
Rada bi bila pevka. Rada bi imela talent za risanje.

Kateri obrok je za vas najljubši?
Z ljubeznijo pripravljeno in skuhano - kosilo.

Katera je vaša najljubša beseda?
Pesem.

Foto: Tomaž Levičar, 06/2012

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Teh je ogromno in to od poezije, proze, dramatike, potopisov, esejev. Različnih priročnikov in strokovnih del o najrazličnejših temah. Pred kratkim sem prebrala zanimiv avtobiografski lego roman Evalda Flisarja, ki v sebi združuje več žanrov. Me je navdušil!

Vaša najljubša barva?
Rada imam žive barve. Ne maram preveč rjave in sive.

Vaš najljubši vonj?
Poisson, Channelov Number 5.

V čem ste najraje oblečeni?
Rada imam casual oblačila. Za nastope, pa malenkost bolj živahna, ali nekoliko posebna.

Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?
Od dobre knjige, odlične gledališke predstave, zanimive razstave.

Kaj vas nasmeji?
Dober vic. Se mu od srca smejim in ga žal ne znam primerno obnoviti.

Kaj vas užalosti?
Neiskrenost in zahrbtnost. Pomanjkanje želje za znanjem, stereotipno mišljenje.

Foto: Tomaž Levičar, 06/2012

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Oče mi je vcepil moč in željo, da vse lahko zmorem in da vse lahko premagam. Naučil me je tudi discipline in odgovornega ravnanja. Pogosto je poudaril, da moram biti najboljša v tem kar počnem. Če pometam cesto, mora to biti najbolj pometena cesta na svetu.

Česa se najbolj bojite?
Kot vsi, bolezni in nemoči. Rada bi še dolgo bila ustvarjalna in aktivna duhovno, duševno in telesno.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Poštenost, odprtost, pozitivna naravnanost. Ha, so že tri!

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Ko je hčerka igrala odbojko, sva obvezno z možem navijala za TPV.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Goveji zrezki v omaki, kruhovi cmoki in zelena solata. Od pijače, pa - cviček.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
Naš domač je najboljši, tako me je naučil mož.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Dobrovoljnost in želja po spoznavanju novega.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Delo v Knjižnici Mirana Jarca me je najbolj zaznamovalo. Sama knjižničarska dejavnost mi je dala obilo najrazličnejšega znanja in informacij. Omogočila mi je dostop do najrazličnejše literature ter številna izobraževanja in strokovna izpopolnjevanja. V tem sem neizmerno uživala.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Najtežje mi je bilo pri številnih selitvah po Novem mestu seliti knjige. Šele takrat se zaveš koliko so sploh težke.

Foto: Tomaž Levičar, 06/2012

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Lani sva z možem bila v Piranu. Bilo je čarobno, škoda da se ni dalo podaljšati.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Barcelona. Zaradi arhitekture, ljudi, kulturnih znamenitosti. Zaradi odlične hrane, čarobnosti, flamenca, uživaštva.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Povabila bi ga na Loko. Ambient je krasen, zunaj ob Krki in soju sveč bi nam vse delicije dišale še bolj.

Kaj bi tam jedla?
Jedla bi juho z jurčki, pražene lignje z blitvo in krompirjem, posladkala bi se z odlično panakoto z gozdnimi sadeži.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Ločujem odpadke. Ne onesnažujem. Hodim peš.

5 vaših najljubših Novomeščanov?
Nataša Petrov, Branka Bukovec, Vesela Banič, Majda Pungerčar, Marjana Mirkovič.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Boris Andrijanič, Božidar Jakac, Bogo Komelj, Janko Jarc, Milček Komelj.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Slikovitost, umirjenost, ubranost narave in življenjskega utripa.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Po Krki, Revozu, Božidarju Jakcu, Marjanu Kozini, Filipu Robarju Dorinu, Dolenjskem muzeju in Knjižnici Mirana Jarca. V zadnjih šestih letih tudi po našem prvem profesionalnem gledališču APT Novo mesto.

Foto: Tomaž Levičar, 06/2012

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Vsekakor univerza, novi strokovnjaki, ki bi z novo vizijo, znanjem in inovativnostjo pomagali razviti nove gospodarske priložnosti pomembne za razvoj Novega mesta.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na Večer z Jadranko, ki so se krasno prijeli v novomeški knjižnici. Na nekaj novih pesmi v hrvaščini in v slovenščini. Na nekaj uspelih pesniških nastopov.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na izjemno uspešno delovanje Anton Podbevšek teatra, nagrada zlata paličica za predstavo Livingstonov poslednji poljub v režiji Nane Milčinski, predstava Dom za igralce v režiji in koreografiji Matjaža Fariča, razstavo prvega novomeškega oblikovalca Petra Simiča v galeriji Simulaker, kulturno-zgodovinsko razstavo Novo mesto: 1848-1918 v Dolenjskem muzeju, teden kultur v organizaciji in izvedbi Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem domov v Novo mesto (Rudolfovo), Voda (Dan D), Čas (Dan D).

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Rada ga imam. Tu se mi je vse zgodilo: krasna služba v Knjižnici Mirana Jarca, družina, rast in osamosvojitev otrok. In seveda – ustvarjanje, prostor za dušo.


Intervju: Jadranka Matić Zupančič, Tomaž Levičar
Maj 2012
Fotografije: Tomaž Levičar, 06/2012

četrtek, 17. maj 2012

nedelja, 6. julij 2008

DO DOLENJCEV TRD TRDINA

O trdih in grdih Trdinovih besedah o Dolenjcih 19. stoletja – menda bi o današnjikih menil kaj drugače.

V zbirki Trdinovih popotnih zapiskov pod naslovom Podobe prednikov je tudi cela vrsta njegovih opažanj značaja Dolenjcev s konca 19. stoletja. Ne da bi posebej odbiral med njegovimi zapiski, sem našel praktično le hladne, trde, neprijetne besede Trdine o Dolenjcih. Še dobro, da jih je le zapisoval, kajti če bi to sikal naokoli, bi ga vrli Dolenjci najbrž že prvo leto zagnali nazaj vsaj tja na Gorenjsko. No, pa vendarle ima svoj spomenik pred novomeško mestno hišo. Najbrž bo to zaradi kakih drugih zapisov ...

Pa se sprehodimo skozi to žveplo:

»Mehkužni tod mnogi ljudje tako da razprostro i kmetje ombrele o vročini, videl moža tlči kamenje pod marelo.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 4. (leto 1870), 112

»Tale skušnja ponavlja se velikrat na Dolenjskem. Stori Dolenjcu sto dobrot in eno samo krivico, pozabil bo vse dobrote rade te edine krivde, bo jih pozabil če tudi le misli ali sumi, da mu se je morda kaj napačnega naredilo.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 4. (leto 1870), 174

»Pogostoma so dolenski ljudje enaki dolenskim psom. Oboji se ti včasih sladkajo in dobrikajo in z repom migajo, da sam ne veš, s čim si zaslužil si toliko priljudnost. In res godi se to brez druzega vzroka, zgol iz prirojene servilnosti. Ali drugikrat se ravno tisti ljudje in tisti psi za te – in to je še dobro – ali ne bodo zmenili, ali pa celo nate lajali in skušali te ugrizniti in zopet brez vzroka, iz prirojene surovosti.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 5.1. (leto 1870), 24

»Radovednost je na Dolenjskem silna. Če gleda človek v vodo zrak, hosto, kamen etc. brž ga bo pobaral vsaki potnik, in če je še tako neznan, kaj da gleda, kaj vidi, kaj ga pomiče.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 5.1. (leto 1870), 95

»Kedar so Dolenjci pijani, pokazuje se mnogokrat neznanska surovost njihove poživinjene duše. Bahajo se strašno, zahtevajo, da jih ima človek ne le za sila bogate in poštene, ampak tudi za gospode. S komur pijejo, psujejo in preklinjajo ga po pasje in če je tudi brat ali naj bolji prijatelj. Posebno radi napadajo neznane ljudi, ki se ne mešajo celo nič v njihov volovski pogovor. Koliko mirneji so, toliko grje jih naskakovajo, brez razločka, ali so prosti ljudje ali gospodje. Če govori vino resnico, ni jih bogme na celem svetu divjakov in ciganov, ki bi prekosili te naše ljubeznive bratce.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 5.1. (leto 1870), 169

»Rat o Dolencih. Da so brez mere nezaupni, zato ne verjame, da bo imel misijon kak veči uspeh, kajti neverjetni narod meni, da jih vsakdo hoče ukaniti. Vse jim je sumljivo, kar se ne ujema z njihovimi miselmi in predsodki. Dolenec potrdil bo na videz, z usti, vsakemu vse, ali prepričati se ne bo dal, sam za se ohrani vedno le svoje prepričanje, svojo trmo.
Gorenka o Dolencih. Vse da obdelujejo in gleštajo slabeje od Gorenjcev, le z vinom se pehajo, toda tudi brez koristi, ker ga hočejo zopet samo požreti.
Pop Ciglar o Dolencih. Da so potuhnjeni, neresnični, hinavski in ne le prosti ljud ampak tudi inteligencija in posebno popi.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 5.2. (leto 1870), 21, 22, 23

»Premnogi Dolenci, trezni, vedno molče – ali v hramu pa so vsi zgovorni: iz Turka postane Lah.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 7. (leto 1871), 170

»Hvalo ima kaj rad Dolenec. Vse bo rad storil, če je bil očitno pohvaljen ali če se nadja da bo.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 8. (leto 1871)

»Dolenec (in Slovenec sploh) je ostuden moralist za druge za se pa ne. Vedno voha in vohonari okoli sosedov, znancev, neprijateljev in naj bolj pa še okoli prijateljev, da zapazi kaj napačnega ali saj kaj tacega, kar se njemu zdi napačno in kako ga potem opravlja, objeda, pika, zasmehuje, zaničuje, kolne mu očita in privošči za vsako majhno reč sto neprilik, škodo, zgubo, ujmo, nesrečo, sramoto. Farji so v tem kmetavsom naj grji izgled, če so kmetavsi kuščarji in sršeni so bonci gadi.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 8. (leto 1871), 224

»Dolenec če ni pijanec in preveč zadolžen je strašno samostojen, sam svoj, svojeglav, nepriljuden, zabavljiv, prav miosantrop. Jezo razliva naj bolj nad škrici, ker se jih nima nič bati, in sploh nad gospodo ktero sovraži huje ko hudiča. Še za farje ne mara nič. Rad jim očita denarje in babe. Ta lastnost je posebno razvita proč od vel. cest po hribih in jarkih, kjer vlada še neomajna surovost in praznoverje v zavezi z nekakim zagrizenim ponosom in bogatim slovenskim jezikom. V vinskih krajih pa so srca bolj mehka, in gostoljubnost ne še prazna beseda. Če je pa tak človek pijan, se pa kažejo vse omenjene lastnosti še v mnogo veči meri in delajo iz Dolenca pravega divjaka.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 8. (leto 1871), 241

»Dolenci se navdušijo brž za kak lep plan in ga rešetajo krasno, kvasijo kako bodo uganili in se na vso moč trudili, da se doseže uspeh. Ko je treba delo začeti, so že hladni.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 13. (leto 1873), 20

»Značaj. Med naj glavneje, naj bolj razširjene napake nezaupnega Dolenjca spada njegova lažljivost.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 14. (leto 1875), 95

»Dolenjec steber, ki se kmali podere, če se kdo nanj nasloni.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 14. (leto 1875), 95

»Dolenjska zavist. Sadja ne sade zato, da ne bi ga drugi požrli; če otroci kaj klatijo, se drevo raje poseka. Tudi ceste nečejo često zato nadelavati, češ kaj bi hodili po njih drugi, zame je vse dobro.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 15. (leto 1876), 32

»Dolenec skuša ovohati in izvleči iz človeka vsako skrivnost, sam pa se razodene hembrano nerad prav do dna.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 16. (leto 1876), 24

»Dolencijada. Dolenec kaj rad draži, hujska in nagaja, često ne iz zavisti ali jeze ali kakega druzega vzroka, ampak zato ker ga veseli, če človeka ujezi.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 16. (leto 1876), 24

»Dolenski značaj: Dolenec ne ve kaj je prijatelj, on ima le znance. Bistroumen mož je rekel: Dolenci niso narod ampak čreda, nimajo ne zavesti ne ponosa: grajska oblast, silni davki in brezmerno pijančevanje pogreznilo jih je popolnoma v materializem, da se za višje idee ne unamejo nikoli za dolgo.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 17. (leto 1877), 87

»Dolencijada. Dolenec ne zna brzdati jezika nikoli. Govori brez takta, kvanta še vpričo deklet in otrok, čenča razžaljivo človeku vpričo vsakega, se norca dela tudi iz telesnih napak i.t.d.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 21. (leto 1877), 22

»Dolenski značaj. Prijaznost je zgol preračunana. Že otrok se prilizuje včasi le tistemu in samo takrat, ko pričakuje kak dar. Gospodarji, gospodinje, hlapci dekle vsi se dobrikajo le iz dobičkarije. Še ljubezen često ni drugo ko od njegove strani kavs, od njene pa pričakovanje novih cap, darovi drugačni in prilika da se more kaj ukrasti.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 21. (leto 1877), 30

»Če kdo duhovne ali koga druzega hvali, kako je dober, odgovarjajo Dolenci radi: Saj mi še ni nič dal. Dober je za me tisti, ki mi kaj da.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 21. (leto 1877), 46