PISMO ŽUPANU O MRAČNI ZARJI

O Zarji, izredni seji, odpovedi sejnini in še čem pomembnejšem v pismu, ki sem ga danes s kolegi svetniki poslal županu.


AFERA ZARJA - IZREDNA SEJA IN ODPOVED SEJNINI

Župan Muhič,

lepo vas pozdravljam v svojem imenu in v imenu krepke večine občinskih svetnikov novomeškega občinskega sveta.

V teh dneh, pravzaprav po nepotrebnem že preštevilne dni, spremljamo medijsko sicer upravičeno izpostavljeno polemiko v zvezi z afero Zarja. Ta žal na trenutke zaide globoko pod nivo, primeren za novomeško politiko, prav v prostor infantilnosti in iracionalnega.

Ob tem smo zasledili tudi vaše nasprotovanje sklicu izredne seje občinskega sveta v zvezi z vprašanji varovanja interesov občine v podjetju Zarja, ki jo je predlagal odbor občinskega sveta. Nasprotovanje sklicu seje ste utemeljili z osredotočenostjo na misel, da je izredna seja nepotreben strošek za občinsko blagajno in da bo septembra redna seja, vaš kolega Dular pa celo, da gre za nepotrebno vzburjanje v počitniškem času.

Sporočamo vam zato naslednje:
1. z namenom uspešne in čimprejšnje rešitve problemov, vezanih na občinski delež lastništva v podjetju Zarja, se spodaj navedeni svetniki za izredno sejo v celoti odrekamo plačilu za udeležbo na seji. S tem razbremenjujemo občinski proračun izdatkov, povezanih z našim delom, od vas pa zatorej pričakujemo nemuden sklic seje in pripravo gradiva, ki ga je svet terjal v zvezi s tem na zadnji redni in izredni seji.
2. problemi, nakopičeni v zvezi z zadevo Zarja so, kakor ste lahko opazili že na eni predhodnih rednih sej, tako obsežni in resni, da terjajo čimprejšnjo oziroma takojšnjo ter samostojno obravnavo,
3. ocenjujemo, da, četudi se prepogosto zdi drugače, počitniškega vzdušja ob takih problemih ne more biti, pač pa je treba reči rešiti nemudoma, ko jih lahko. In to je, če že ni bilo prej, zdaj.


Župan, skupnemu sporočilu svetnikov pa naj dodam še nekaj osebnih misli o zadevi:

Za nesprejemljivo in neutemeljeno ocenjujem vaše nasprotovanje sklicu izredne seje občinskega sveta, ki vam ga je pred nekaj dnevi predlagal odbor občinskega sveta. Še posebej neprimerno je temu nasprotovati z argumentom, da bi s sklicem izredne seje nastal nepotreben, škodljiv strošek za občinski proračun.

Občinski svet je, želite ali ne, vendarle najvišji organ odločanja o javnih zadevah v občini, s predstavniki, ki so izvoljeni na splošnih volitvah. Zato je neprimerno, da na način, ki smo mu priča, sodite njegovo delo in njegove odločitve. Te bi morale biti imperativ v prvi vrsti kar za vas.

Ko gre za varovanje interesov občine v milijone evrov vrednem podjetju, pa je delo občinskega sveta, ki je očitno edini pripravljen priti zadevi, prepolni temačnosti, do dna, še posebej nujno in vredno. Od župana v optimalnem okolju res ne gre pričakovati, da bi zadrževal reševanje problemov, ki jih vidi občinski svet, in načinu dela, kakršnega terja občinski svet. Ravno nasprotno. S še ohranjeno močjo, avtoriteto, vplivom župana bi morali sodelovati pri razjasnjevanju zamegljene situacije in s tem omogočiti pridobitev kvalitetnih podatkov in posledično smotrne odločitve, ki bi bile v prid občine in nenazadnje tudi v prid podjetju, katerega lastnik občina je.

Ob tem vas želim še spomniti, da sem vam v iztekajočem se mandatu podal obilno množico predlogov oziroma pobud, ki so bile usmerjene k racionalnejšemu trošenju občinskega denarja. Začenši denimo s predlogom o zmanjšanju velikosti občinskega sveta, pozival sem vas, da vendarle uresničite svojo obljubo o 30% zmanjšanju občinske uprave, nadalje sem predlagal, da krepimo prihodkovno stran proračuna, da se ne zadolžujemo po nepotrebnem, da vodimo predvsem projekte, ki bodo dolgoročno napajali proračun, da naj se redno oziroma v rokih plačuje obveznosti do dobaviteljev, pa tja do denimo zahteve po zagotavljanju kvalitetnega vodenja nalog občine in prav nazadnje pobude za zmanjšanje stroškov vaše rezprezentance, za kar ste vi predlagali celo zvišanje v rebalansu proračuna. In kolegi občinski svetniki nisi bili v tem oziru nič manj aktivni ali kaj manj zahtevni ali manj modri.

A z vaše strani je bilo zaznati vse prej kot naklonjenost navedenim in podobnim predlogom, ki bi pomagali prihraniti milijone evrov oziroma, natančneje povedano, pomagali trošiti smotrneje razpoložljiva sredstva.

S čudenjem, pa vseeno z naklonjenostjo, sem zato bral o vašem nasprotovanju izredni seji, ker bi naj po vašem s tem prihranili nekaj tisoč evrov, kolikor stane izredna seja občinskega sveta. No, rešitev problema smo vam s kolegi svetniki zgoraj že podali. Žalostno pa je, da je občinska blagajna na koncu mandata v tako slabem stanju, da si ne more privoščiti niti ene dodatne, izredne in z zakonom omogočene seje svojega najvišjega organa.

Naj povem še pomembnejše. Novomeška občina je, kakor izhaja iz virov, stanovanjsko podjetje Zarja pred skoraj dvajsetimi leti ustanovila, da bi uresničevalo stanovanjsko politiko občine, znotraj tega pa še posebej skrbelo za socialni oziroma neprofitni sektor. Pred nekaj leti je občina še bistveno povečala svoj delež v tem podjetju, da bi lahko, tako ste in so to tedaj vsaj argumentirali, lažje uresničevala svoje interese na stanovanjskem področju. In podobno je potem spremenila še pravni status podjetja, da bi ja vse teklo lažje in še bolj v korist občine, da bi tudi uprava podjetja lažje delovala …

Pa občina sedaj sploh ima stanovanjsko politiko in kakršno koli korist od tega podjetja? Zahteve, da bi to razjasnili sploh niso od danes ali od zadnjih mesecev, pač pa se v občinskem svetu pojavljajo že skozi vsa zadnja leta. Žal ste jih ignorirali. Danes pa vseeno in morda tudi zato lahko zelo jasno vidimo: da v preteklih letih občina ni bila sposobna pripraviti in sprejeti strategije razvoja stanovanjskega sektorja, ki bi osmislil pot občine in njenega podjetja na tem področju; da občina praktično sploh več ne krepi neprofitnega stanovanjskega sektorja, s čimer bi tešila mnoge socialne stiske občanov - dogaja se celo nasprotno; da ne prejema finančnih koristi od podjetja, ki ji načeloma gredo od deleža v podjetju; da smo ne nazadnje priča potratnemu in nerazumnemu, po svoje celo smešnemu organizacijskemu ustroju občinskega stanovanjskega podjetja Zarja in še bolj potratni plačni politiki taistega podjetja; da je podjetje Zarja že vrsto let politično, ne pa strokovno kadrovano; in da, kar je svoje vrste indikator in problem, vodstvo podjetja v zadnjih letih sploh ni sposobno izpeljati spodobnih investicijskih projektov.

Zdaj pa povrhu vsega ob igri skrivalnic kar naenkrat želite zmanjšati delež in s tem moč občine v podjetju, ki ga je ta ustanovila, mu predala več sto stanovanj, ga kapitalsko nasploh krepila, ga z naklonjenostjo v očeh statusno preoblikovala, v njem celo posredno postavljala vodstvo ter se, kot da navedeno ne bi bilo dovolj neprijetno, še spreobrača odločitve in jasne zahteve občinskega sveta županu.

In občinski svet, pričakujete, župan, naj vse to gleda križem rok? Tako neodgovorno pa to vendarle ne sme biti. Nedogovorno in negospodarno, kot ste se izrazili v zavrnitvi sklica izredne seje, je kvečjem to, da se skuša prodati občinski delež v podjetju Zarja, ne da bi preverili, koliko je ta kapital resnično tržno vreden. Nikakor pa ni neodgovorno in negospodarno ravnanje občinskega sveta, ki skuša tej zadevi priti do dna!

Za konec pa povem morda še najpomembnejše: vse razvojne strategije, splošne ali sektorske, o katerih je bilo v preteklih letih govora v občinskem svetu ali kje drugje, lahko poleg vsega ostalega za nekaj časa postavimo lepo na stran. Zakaj? Zato da bi naša prizadevanja usmerili predvsem v vzpostavitev zdravih temeljev delovanja občine. Kako? Z zavzetim delovanjem vseh organov občine v smeri izkorenitve elementarne človeške pokvarjenosti, pohlepa in neumnosti, ki prepogosto najdejo prostor v območju javnih zadev.

Župan, s pričakovanjem, da ob navedenih, za vaše skrbi o finančnih posledicah delovanja občinskega sveta odrešujočih informacijah nemudoma skličete izredno sejo občinskega sveta, ki jo je predlagal odbor občinskega sveta in za katero se spodaj navedeni občinski svetniki odpovedujemo plačilu, najbrž pa bodo to storili tudi preostali, vas lepo pozdravljam.


1. Tomaž Levičar

in skupina občinski svetnikov:
2. Smrke Darinka
3. Cirila Zajc
4. Jasna Šinkovec
5. Adolf Zupan
6. Bojan Tudija
7. Bojan Kekec
8. Ivan Grill
9. Elizabeta Grill
10. Gregor Klemenčič
11. Anica Bilbija
12. Mojca Novak
13. Janez Pezelj
14. Sašo Stojanovič
15. Franci Kek
16. Marija Zupančič
17. Lojze Zupančič
18. Duška Balažek
19. Matjaž Engel
20. Mitja Simič

POBUDE IN VPRAŠANJA - 31. SEJA

Na 31. seji občinskega sveta, ki je bila 15. in 19. julija 2010, sem ob točki »Pobude in vprašanja« na podlagi 16. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto predal naslednje pobude in vprašanja ter prosil za pripravo kvalitetnih pisnih odgovorov:




1. PREGLED POBUD IN VPRAŠANJ IN PRIPRAVA ODGOVOROV – ponovitev pobude
Prosim za aktualiziran pregled pobud in vprašanj občinskih svetnikov v tem mandatu z navedbo datuma odgovora pri posamezni pobudi oziroma vprašanju.
Obenem prosim za pripravo odgovorov na vse še neodgovorjene pobude in vprašanja iz preteklih sej.

2. NOVI TRG 6 – vprašanje, pobuda
Po dostopnih podatkih bi moral biti objekt Novi trg 6 že odstranjen. Žal še vedno stoji skupaj z gradbenimi plankami in reklamnimi panoji. Glede na to, da ima občina v tem primeru možnost terjati odstranitev objekta, če se ne motim, lahko to izvede tudi sama na stroške investitorja, da župan od lastnika (investitorja) zahteva takojšnjo odstranitev objekta.
Obenem predlagam, da občina tudi vzpodbudi izvedbo arhitekturnega natečaja za to lokacijo.

3. ŠMIHELSKA CESTA – vprašanje
Krajši odsek Šmihelske (oz. Ljubenske ceste) je v gradnji. Prosim pa za podatek, katere aktivnosti se vodijo za nadaljevanje gradnje Šmihelske ceste po novi trasi vse do Regrških košenic oziroma križanja z železniško progo.

4. ČLANSTVO V SVETIH JAVNIH ZAVODOV – pobuda
Glede na sila slabo definirane pogoje za članstvo v svetih javnih zavodov, kakor kaže tudi zadnji primer glede oblikovanja seznama članov sveta s strani MO NM, dajem pobudo, da občina pripravi spremembo vseh aktov, ki urejajo to vprašanje, in sicer na način, da bo delo teh svetov lahko na vseh vitalnih področjih dela zavodov lahko strokovno na najvišjem možnem nivoju. Pri tem velja uveljaviti zahtevao po dosedanjem strokovnem delu na določenem področju oziroma zahtevan obseg referenc …

Prosim tudi za pripravo pregleda aktualnih pogojev za članstvo v svetih javnih zavodov, katerih (so)ustanovitelj je novomeška občina ter za aktualni seznam vseh članov v teh svetih.

Prosim tudi za zelo natančen podatek, iz katerega predpisa izhaja, kakor je bilo s sgtrani župana in njegovih sodelavcev rečeno, ne pa tudi argumentirano na zadnji seji občinskega sveta, da občinski svet na svoji seji ne more spremeniti odločitve Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja denimo glede nabora članov za svet javnega zavoda. Vsekakor je vsaj nenavadno, da občinski svet, ki je najvišji organ odločanja v občini, ne more odločitve svoje lastne komisije korigirati, temveč jo lahko le sprejme ali zavrne, kakor je bilo povedano.

5. PESKOVNIKI NA IGRIŠČIH – pobuda
Igrišči ob potoku Težka voda ob Revozu in igrišče na Trdinovi ulici imata nameščena tudi peskovnika. Žal pa vse od ureditve teh igrišč do danes, torej okoli 4 leta, občina oziroma upravljavec njenih igrišč vanje ni dal peska oziroma mivke za igro.
Dajem ponovno pobudo, da se to čimprej stori ter tako omogoči igro otrok tudi v peskovnikih. Zagotovi naj se tudi kasnejšo občasno menjavo mivke.

6. KRAJEVNI POLICAJI – vprašanje
Prosim za podatek, če v Novem mestu, kakor je bilo to še nekaj let nazaj, še obstajajo t.i. krajevni policaji, kako občina ali krajevne skupnosti z njimi oziroma policijsko postajo sodelujejo, kdo to po posameznih delih Novega mesta sploh so in kako se lahko občani z njimi povezujejo.

7. NADZORNE KAMERE NA KANDIJSKEM MOSTU – vprašanje
Glede na to, da je občina pred časom dejala, da bo namestila nadzorne kamere za nadzor prometa preko Kandijskega mosta, in glede na to, da je pred dnevi ob prečkanju mosta za mano po pločniku vozil večji tovornjak, ki ga je kamera najbrž tudi zabeležila, prosim za podatek, koliko tovrstnih kršitev je bilo v zadnjem obodbju s pomočjo nadzorne kamere ugotovljenih in kako so bile sankcionirane.

8. MENJAVA PARCEL OB GRADU GRM – pobuda
Predlagam, da občina lastniku parcele 1089 v k.o. Kandija predlaga menjavo cca 1,5 do 2 metra širokega pasu njegove parcele, ki poteka neposredno ob cesti oziroma kostanjevem drevoredu, za del sosednje občinske parcele s številko 1085 (razen pas ob cesti), ki je občina sploh ne uporablja. S tem bi občina pridobila zemljišče za kvalitetno ureditev kostanjevega drevoreda in opornega zidu za cesto, lastnik parcele 1089 pa bi dobil povsem ustrezen nadomestek na drugi strani svoje parcele.

9. GRMSKO SPREHAJALIŠČE – vprašanje
V oziru na enega izmed predhodnih odgovorov na moje vprašanje v zvezi s sprehajalno potjo ob Težki vodi od obstoječega sprehajališča do Gotne vasi oz. Belokranjske ceste, prosim za aktualno informacijo o aktivnostih občine in podjetja Krka v zvezi z ureditvijo tega novega odseka (projekt, financiranje, čas izvedbe, izvajalec…).

10. ZDRUŽITEV VRTCEV – vprašanje
Zanima me, kako potekajo aktivnosti v zvezi z združitvijo vrtcev, za kar se je pred časom na pobudo župana oziroma občinske uprave s sklepom odločil večinski del občinskih svetnikov.

11. KIOSK NA TRDINOVI ULICI IN INFO TOČKA – pobuda
Glede na to, da je bil dolga leta zapuščeni kiosk na Trdinovi ulici pred meseci vendarle odstranjen, ob tem pa so vendarle ostali temelji, predlagam, da občina na tem prostoru oblikuje kako novo ureditev – recimo namestitev večje gugalnice za več oseb ali pa počivališča z informacijsko točko za oziroma o KS Kandija Grm (karta, osnovni podatki o KS, zanimivosti o KS,…).

12. BAZEN AN PROSTEM – vprašanje
Kako potekajo aktivnosti zvezi z določitvijo lokacije za bazen na prostem, kakršen je bil pred leti predviden na prostoru pod današnjim trgovskim centrom Tuš v okviru športno-rekreacijskega območja Portoval oziroma kako nasploh potekajo priprave na to investicijo?

13. EKO OTOK NA ULICI OB TEŽKI VODI – pobuda
Lokacija eko otoka ob križišču Šmihelske ceste in ulice Ob Težki vodi ter obenem ob starem gospodarskem objektu se mi zdi neposrečena. Predlagam, da pristojni poiščejo za varnost uporabe oziroma udobje uporabnikov in prometno varnost primernejše mesto.

14. PARKIRNI MESTI, REZERVIRANI ZA VOZILA MO – vprašanje
Prosim za podatek, koliko kazni je bilo izdanih zaradi nepravilnega parkiranja na dveh parkirnih mestih, ki sta rezervirani za vozila MO Novo mesto pred rotovžem na Glavnem trgu.
V preteklem času lahko praktično vsakodnevno opazimo na teh parkirnih mestih parkirana vozila brez ustreznih dovolilnic in domnevno celo tudi ne službena vozila MO NM, zato sklepam, da je s strani redarstva zaznanih kršitev precej.

15. PROJEKTI OBČINE – vprašanje
Prosim za informacijo v zvezi z naslednjimi projekti občine (stanje, trenutna aktivnost, nosilec projekta, okvirni rokovnik, financiranje,…):
-obnova Narodnega doma,
-obnova tržnice,
-ureditev telovadnice ob OŠ Stopiče,
-izgradnja servisnega objekta ob teniških igriščih v Portovalu,
-izgradnja univerzitetnega kampusa v Drgančevju,
-ureditev športne dvorane ob Šolskem centru Novo mesto,
-obnova Knjižnice Mirana Jarca,
-krajinski park Gorjanci.

16. RAZGLEDNA TOČKA V ZVONIKU - vprašanje
Glede na to, da je bila moja pobuda o ureditvi razgledne točke za turiste v zvoniku cerkve Svetega Nikolaja, seveda skupaj s stopniščem, pred časom s strani občine in predstavnikov cerkve ocenjena kot dobra, me zanima, kako sta občina (nosilec razvoja turizma) in škofija (lastnik objekta) pristopili k izvedbi te ideje.

17. OTROŠKA IN ŠPORTNA IGRIŠČA – vprašanje
Prosim za podatek, katera otroška in športna igrišča in v kolikšni meri je občina obnovila v letu 2009 in 2010 ter kje jih je morebiti uredila na novo ozioma kje jih še bo in kako v tem proračunskem letu.

18. MEDOBČINSKI PROJEKTI – vprašanje
Prosim za podatek, pri katerih projektih novomeška občina sodeluje s sosednjimi oziroma ostalimi dolenjskimi občinami.

19. TABLA CENTRA ZA SOCIALNO DELO NA RESSLOVI ULICI – vprašanje
Zanima me, zakaj je tabla Centra za socialno delo postavljena sredi pločnika na Resslovi ulici na zemljišču, ki je v lasti MO Novo mesto. Ocenjujem, da je taka ureditev z vidika prometne varnosti neprimerna in predlagam odstranitev oziroma prestavitev.

20. INVESTICIJSKI PROJEKTI DRŽAVE V NOVOMEŠKI OBČINI – vprašanje
Prosim za podatek, katere investicijske projekte na prostoru novomeške občine trenutno izvaja država ali pri njih sodeluje oziroma katere projekte država načrtuje na tem prostoru udejaniti v prihodnjih letih – ceste, železnice, šolstvo, kultura, šport, uprava, okolje, energetika,… Prosim za podatek o imenu projekta, kratkemu opisu, skupni vrednosti in deležu financiranja s strani države, letu začetka in predvidenega končanja projekta.




Tomaž Levičar
Mestni svetnik

SPREMEMBE STATUTA

O mojih predlogih za spremembo statuta novomeške občine.

Mestna občina Novo mesto te dni zbira predloge sprememb Statuta MO Novo mesto ter Poslovnika občinskega sveta MO Novo mesto. V zvezi s tem sem tudi jaz dal nekaj predlogov, katerih uveljavitev bi po moji presoji izboljšala učinkovitost dela, nekoliko pocenila delovanje občine oziroma občinskega sveta, malce povečala moč civilne družbe napram odločitvam občinskega sveta, dve zadevi pa sta tudi nekoliko kozmetične narave, a simbolno ne nepomembni.



ZMANJŠANJE VELIKOSTI OBČINSKEGA SVETA
Že pred leti, ko sem bil član LDS, smo predlagali zmanjšanje občinskega sveta iz 33 na 21 članov. A na koncu je pristalo le na 30. Tedanja sprememba oziroma predlog spremembe je bil vzpodbujen tudi z dejastvom zmanjšanja novomeške občine zaradi ustanovitve novih v tedanjem in še preteklem času. Zakonodaja sicer omogoča precej velik razpon možnosti, saj določa, da je število članov občinskih svetov lahko od 7 do 45 (glejte 38. člen Zakona o lokalni samoupravi). Razumno je, da imajo manjše manj, večje več, predvsem pa tudi razjmnejše in bolj ekonomične manj, drugačne pa več. Sicer ni moč reči, da manjše število članov občinskega sveta pomeni avtomatično boljše, lažje, hitrejše odločitve, posebej ker stranke na prva mesta na volilnih listah praviloma ne postavljajo za delo v občinskem svetu najprimernejših po znanju in podobnem, pač pa tiste, ki so v strankarski hierarhiji najvišje, vendarle pa je nedvoumno jasno vsaj to, da z denimo pol manjšim občinskim svetom občina prihrani kar nekaj deset tisoč evrov letno.


Zato sem predlagal, da se 14. člen Statuta se spremeni na način, da se drugi odstavek glasi: "Občinski svet šteje 16 članov, od tega enega predstavnika romske skupnosti."




OMEJITEV ŠTEVILA PODŽUPANOV
Podžupani so praviloma plod strankarskega kupčkanja, k učinkovitosti dela pa prinesejo praktično nič. To lahko tudi ali pa še posebej v Novem mestu opazujemo iz mandata v mandat, tokrat pa najbrž še posebej, saj se podžupanska trojka Križman, Gril in Perhaj res ni izkazala. Zdi se primerno, da ima mestna občina vsaj enega podžupana, ki, če drugega ne, nadomešča župana v času njegove odsotnosti, kaj več pa je že vprašanje. V vsakem primeru pa je na mestu omejitev največjega števila podžupanov, da bi strankokratov nezmožnost razmišljanja o pomembnejših rečeh, kot je delitev volilnega plena, kdaj ne odnesla predaleč, bog daj da ne več niti tako daleč kot smo zopet v tem mandatu, ko občina spet premore tri podžupane, od katerih ni haska. Seveda je ideja o zmanjšanju oziroma omejitvi motivirana tudi finančno, saj na posameznega neizvedenega podžupana prihranimo v proračunu kakih 70.000 evrov v štirih letih, kar je vse prej kot zanemarljiva reč.

Zato sem predlagal, da se 1. odstavek 34. člena Statuta spremeni na način, da bi se po novem glasil: "Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana."




ZMANJŠANJE ŠTEVILA ODBOROV IN KOMISIJ
Odbori in komisije občinskega sveta so še ena slabo domišljena reč naše ureditve. Praviloma so razprave na njih, četudi ti odbori in komisije nimajo praktično nobene resne veljave, sicer bolj modre kot na seji občinskega sveta, vsaj moje opažanje je takšno, vendar pa je problem v tem, da se na različnih odborih govori o praktično enakih rečeh in neredko v velikem delu to počno isti ljudje. Tako denimo Odbor za okolje in prostor in Odbor za komunalo in promet, ker se vsebina njunega dela skoraj povsem prekriva, že skoraj od začetka mandata zasedata kar skupaj. Tak način dela sem sicer predlagal sam, ker se mi je zdelo nesmiselno, da bi tako uprava kot del članov iste reči razlagal dvakrat. Sicer sem na začetku predlagal kar združitev teh odborov, a tedaj za to še ni bilo posluha.Druga reč, ki me v teh časih moti pri teh odborih in komisijah pa je, da je zapisano, da mora biti v odborih in komisijah več kot polovica članov iz vrst občinskih svetnikov. To je brez veze. Če želi občina dobre odločitve, potem je najbolj pomembno, da o problemih razpravljajo pametni ljudje. Teh pa je med občani še mnogo več kot med občinskimi svetniki, zato bi bilo primerno, da se jih čimveč povabi v delo teh odborov in komisij. Strankokrati bodo itak imeli zadnjo besedo na občinskem svetu, zato ne bodo za nič pomembnega prikrajšani, bi pa odločitve bile lahko marsikdaj boljše, če bi o zadevah razpravljalo več kompetentnih ljudi.

Zaradi zgornjega sem predlagal dve spremembi Statuta:


Prva zadeva združevanje odborov, predlagal sem, da se združijo: družbene dejavnosti + mladina + romi; okolje in prostor + komunala in promet; davčna politika, proračun, finance + gospodarstvo.

Torej naj se 2. odstavek 23. člena Statuta spremeni na način, da se glasi:"Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

- komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
- komisija za statut in poslovnik,
- komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje,
- komisija za priznanja in nagrade,
- komisija za vloge in pritožbe.
- odbor za družbene dejavnosti, mladino in rome,
- odbor za okolje, prostor in infrastrukturo,
- odbor za lokalno samoupravo,
- odbor za davčno politiko, proračun, finance in gospodarstvo."


Glede deleža nesvetnikov v odborih in komisijah pa sem predlagal, da se ukine zgornja meja deleža nesvetnikov med člani komisij in odborov ter opredelispodnja meja. Torej bi se spremenil 1. odstavek 26. člena in se po novem glasil: "Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in drugih občanov. V sestavi mora biti najmanj polovica drugih občanov."



KRAJEVNE IN ČETRTNE SKUPNOSTI
Nadalje sem predlagal, da se na območju mesta krajevne skupnosti preimenujejo v četrtne. Kozmetična reč. Nekoč se je pojem četrten v mestih že uporabljal za opredelitev najmanjše upravne enote v mestu.

Predlagal sem, da se 58. člen Statuta spremeni na način, da se skupnosti, ki so organizirane na območju naselja Novo mesto, preimenuje iz "krajevne skupnosti" v "četrtne skupnosti", torej se 1. stavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: "Na območju Mestne občine Novo mesto so kot ožji deli občine ustanovljene četrtne in krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določene s tem statutom in s statuti četrtnih in krajevnih skupnosti."(ustrezno se popravi tudi na drugih mestih, kjer se omenja krajevna skupnost)




LAŽJE DO LJUDSKE INICIATIVE
Občani imajo nekaj možnosti odločanja oziroma vplivanja v zvezi z delom občine. Lahko izkoristijo možnost sklica zbora občanov, lahko zahtevajo referendum, imajo tudi možnost ljudske iniciative. To je možnost, da zahtevajo izdajo ali razveljavitev splošnega akta občine ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Prepričan sem, da se koristno, da občani do te mere aktivno spremljajo delo občine, da sem tere tja tudi predlagajo kak odlok ali spremembo kakšnega izmed njih ali kaj podobnega, o čemer na koncu, seveda tudi na podlagi s strani iniciative predloženih argumentov, razsodi občinski svet. Da se nekaj takega zgodi, je po moji presoji povsem nesmiselno terjati, da je zato treba zbrati pet odstotkov volivcev, kar je pri nas, kjer imamo kakih 28.000 volivlnih upravičencev, preko 1000 ljudi. Tako veliko število je po mojem mnenju povsem nepotrebno za nekaj, o čemer na koncu itak odloči občinski svet.


Predlagal sem, da se 1. odstavek 86. člena Statuta spremeni na način, da se glasi:"Najmanj 50 volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov."




SPREMEMBA SEDEŽA OBČINE
Sedež občine je danes na Seidlovi cesti 1. Že nekaj časa župan uraduje na rotovžu, ki je na Glavnem trgu 7. Rotovž je vedno prepoznan kot simbol mestne oblasti, njenega vodstva. Zato je po mojem mnenju tudi primerno, da se za sedež občine navede rotovž, torej Glavni trg 7.

Predlagal sem torej tudi spremembo 3. odstavka Statuta. Ta naj bi se spremenil na način, da bi se po novem glasil: "Sedež občine je v Novem mestu, Glavni trg 7."


Kako bo s temi in podobnimi predlogi sprememb pa bomo videli čez čas, ko bo o teh odločala komisija, zatem pa še občinski svet.



Tomaž Levičar

SVETNIŠKE BESEDE IN SVETNIŠKA DEJANJA

O občinski svetnici, ki v usodnem trenutku ni mogla reči ne.

Ah, kje bi človek razumel vse te občinske svetnice in svetnike. Bi moral vsakega poznati do obisti, da bi razumel mehanizem njihovega rezoniranja in odločanja. A je na svetu še toliko drugih ljudi, reči in tudi pojavov, ki jih človek želi spoznati, da za svetnike in pač svetnice mora zmanjkati časa.Tudi zato mi najbrž nikoli ne bo dano vedeti, kaj je kolegico svetnico vodilo najprej k njenim besedam in nato k dejanjem v zvezi z občinskim proračunom za leto 2010. Njeno ime po gentlemensko zamolčim, ker ne gre za nikakršen unikum novomeške svetniške paradigme - v poplavi hipokrizije bi bilo celo nesmiselno izpostavljati kogarkoli poimensko, kaj šele njo, ki za razliko od mnogih drugih vsaj občasno tamkaj stori kaj koristnega.

Zgodba v dveh dejanjih gre takole:

"V priponki vam pošiljam moje glavne pripombe na proračun 2010, zaradi katerih županovega predloga ne bom podprla na odborih in na seji sveta.
Moj predlog je:
-zavrnitev predloga proračuna,
-financiranje po 1/12,
-tisti, ki bomo zavrnili proračun pripravimo nov predlog (ali zahtevamo od župana, da pripravi novega z upoštevanjme naših pripomb).
Želim vam lep sončen konec tedna."

V priponki pa je svetnica napisala:

"Glavne pripombe na predlog proračuna 2010:
-Predlog proračuna je pripravljen brez resnejših ukrepov za sanacijo javnih financ (na upravičenost teh zahtev kaže tudi poročilo nadzornega odbora MONM).
-Prihodki (davčni in nedavčni) so ocenjeni previsoko glede na posledice ekonomske krize in glede na realizacijo v lanskem letu.
-Nesprejemljivo je celo povečevanje odhodkov občinske uprave in župana, predlagani ukrepi za zmanjševanje stroškov in povečanje učinkovitosti občinske uprave pa minimalni: (primerjava 2010/2009 na postavkah 0603 Administracija občinske uprave –plače zaposlenih, drugi osebni prejemki, prispevki delodajalca, materialni stroški so se v tem obdobju povečali za 17%, na delavca pa za 30%, zmanjšanje števila zaposlenih je bilo 10% (iz 101 na 91), k vsem tem stroškom pa je potrebno dodati še strošek delovanja Zavoda za turizem in županov kabinet s svetovalci).
-Neskladje s finančnimi podatki v tabelah s podatki v besedilu (primer podatki za Razvojni center Novo mesto).-Neupoštevanje sprejetih sklepov občinskega sveta (npr.. glede sofinanciranja Doma starejših občanov Poganci, v zvezi s sofinanciranjem investicij iz Strategije primarnega zdravstva).
-Povečevanje neplačanih obveznosti ob koncu leta 2010: Glede nerealno visoke planirane prihodke, na katere so planirani odhodki in upoštevajoč predvideno zadolžitev v l.2010 ter prenos neplačanih obveznosti iz leta 2009 je realno pričakovati ob koncu leta visok znesek neporavnanih obveznosti.
-Župan se ni opredelil do vseh pripomb in predlogov odborov in svetnikov, mnogi odgovori pa so površni."

Tako gre prvo dejanje, ki je besedovanje.

V drugem dejanju, ki je dejansko dejanje, pa taisto kolegico, ki je malo prej agitirala, vidiš na seji občinskega sveta, ko na v bistvenih elementih praktično do potankosti enak proračun ne izreče niti besede kritike, niti besede dvoma in na koncu vse skupaj podpre z dvigom roke. Ta dvig roke je celo še zabeležen na fotografiji, ki jo je ob točno tem glasovanju posnela županova pribočnica. Najbrž zato, da bo ostalo za zgodovino.


Tomaž Levičar

POBUDE IN VPRAŠANJA - 28. SEJA

Na 28. seji občinskega sveta, ki je bila 4. marca 2010, sem ob točki »Pobude in vprašanja« na podlagi 16. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto predal naslednje pobude in vprašanja ter prosil za pripravo kvalitetnih pisnih odgovorov:

1. USTANOVA ZA NARODNI DOM - vprašanje
Prosim za seznanitev o delu, predvsem pa rezultatih dela upravnega odbora Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma v letu 2009 ter obenem za seznanitev z njegovimi načrti v letu 2010. Prosim, da se poročilo pripravi predvsem v luči opravljanja nalog te ustanove in njenega upravnega odbora, kakor so predvideni z akti.

2. NADZORNE KAMERE – ponovitev vprašanja
Občina je pred časom sporočila, da pripravlja vse potrebno za namestitev nadzornih kamer v mestnem središču. Zanima me, kako so se aktivnosti zaključile.
Glejte tudi odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve: 032-28/2008-438 (1320)

3. EVROPSKA SREDSTVA – razvoj vprašanja (povezava: vprašanje - Razpisi EU, 9. seja; Finančna sredstva EU, 15. seja; Predstavitev projektov za prijavo na razpise EU, 22. seja)
Prosim za podatek, koliko sredstev so javni zavodi, katerih ustanovitelj je MO Novo mesto, ter občina sama pridobili v posameznih letih 2007, 2008, 2009. V preglednici naj se po posameznih ustanovah navede vsaj obseg sredstev, vir, namen ter vrednost celotnega projekta, za katerega so sredstva pridobljena.
Prosim tudi za:
-podatek, s katerimi projekti se bodo občina in njeni zavodi prijavili na razpise za pridobitev sredstev EU v letu 2010,
-poročilu o uspehu prijav na razpise za sredstva EU v zvezi s projekti, ki so bili navedeni v odgovoru na moje svetniško vprašanje z 22. seje – številka zadev: 030-18/2009 in 032-28/2008-439. Predstavitev naj bo narejena po posameznih predstavljenih projektih.
(Glej tudi odgovor s številko zadeve: 032-28/2008-485)

4. BAZEN NA PROSTEM V OKVIRU UN PORTOVAL - vprašanje
Leta 2001 je bil sprejet Ureditveni načrt za športno-rekreacijski park Portoval. V okviru tega je bila predvidena tudi izgradnja kopališča z zunanjim bazenom med sedanjim trgovskim centrom Tuš ter reko Krko. Glede na to, da je Občinski prostorski načrt po nekem spletu okoliščin tam predvidel ureditev parka, me zanima, kje je ali bo po tem predvidena ureditev mestnega kopališča z bazenom.

5. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PUP ZA MESTNO JEDRO NOVEGA MESTA - vprašanje
Pred leti je MO Novo mesto naročila spremembe in dopolnitve PUP za mestno jedro Novega mesta. Glede na to, da so bila določila tega kasneje vključena v izvedbeni del prostorskega načrta občine, me zanima, kaj je bilo v smislu realizacije pogodbe narejeno ter če je občina s pogodbo predviden obseg finančnih sredstev za izdelavo sprememb in dopolnitev PUP plačala, v kakšnem obsegu, kdaj.

6. OSVETLITEV ROTOVŽA – ponovitev pobude (8.,… seja)
Ponovno ponavljam vprašanje oziroma pobudo, da naj občina že vendarle popravi razsvetljavo stavbe rotovža v obsegu, kakršna je predvidena z ureditvijo.

7. PARKIRIŠČA ZA SLUŽBENA VOZILA OBČINE - vprašanje
Pred rotovžem sta urejeni dve parkirni mest, rezervirani za parkiranje službenih vozil MO Novo mesto, odlok o ureditvi cestnega prometa pa v 15. členu določa pogoje za parkiranje na teh oziroma takih mestih ter sankcije za kršenje določil.
Prosim, da občina poda poročilo, koliko kršitev oziroma koliko kazni je bilo izdanih v zvezi s kršitvijo 15. člena navedenega odloka od sprejema te določbe do danes – po posameznih mesecih.
Prosim tudi za podatek, za katera vozila je izdano dovoljenje za parkiranje na teh mestih.

8. ZAPORNICA PRED IGRIŠČI NA LOKI – ponovitev pobude (7. seja)
Predlagam, da občina ali Agencija za šport letos, seveda čimprej, namesti pred uvozom na območje športnih igrišč na Loki zapornico, ki bo preprečevala v zadnjih letih močno razpaslo parkiranje po brežinah reke Krke. S tem bo seveda preprečeno nelegalno parkiranje na bregovih reke Krke na tem območju, hkrati pa bo rekreativno območje tudi v tem delu dobilo podobo, ki mu gre.
V odgovoru na mojo pobudo je občina že pred dvema letoma in pol dejala, da je Agenciji za šport dala predlog in da ga bo celo ponovila, da to rampo namesti. Doslej se to ni zgodilo.

9. STROŠKI DELA – ponovitev vprašanja
Zahvaljujem se za odgovor na svetniško vprašanje v zvezi z gibanjem števila zaposlenih v občini (uprava, občinski svet, nadzorni odbor) ter občinskih javnih zavodih in podjetjih, vendarle pa prosim, da se odgovor dopolni na ustrezen način tudi v zvezi z obsegom stroškov dela (bruto plače, prispevki, prevoz, prehrana, davek, regres, jubilejne nagrade, solidarnostna pomoč), ki jih ima oziroma je imel proračun v letih 2007, 2008 in 2009.
Gre za dopolnitev tabele, ki je bila pripravljena kot odgovor na moje svetniško vprašanje na 18. seji občinskega sveta. Odgovor ima številko 032-16/2007-1320-362 (15.12.2008). Prosim, da se na koncu posameznih stolpcev za posamezna leta (2007, 2008 in še 2009) poda tudi seštevek vseh stroškov za posamezne organizacije. Doda naj se tudi podatek o obsegu proračuna MO NM za posamezno leto ter predstavi delež, ki ga nosijo stroški dela v posameznem letnem proračunu.

10. NAJVEČJI DOBAVITELJI MO NOVO MESTO IN NJENIH USTANOV – vprašanje
Prosim za podatek o največjih dobaviteljih Mestne občine Novo mesto, njenih zavodov in podjetij v letih 2007, 2008 in 2009 (za enake subjekte kot pri vprašanju stroškov dela). Prosim, da se predstavi vse dobavitelje občine in njenih zavodov, kjer skupna letna vrednost posameznega subjekta presega 10.000 evrov.

11. UNIVERZITETNI KAMPUS 2010 – razvoj vprašanja
Prosim za natančen podatek, kakšni so načrti glede realizacije izgradnje univerzitetnega kampusa v Drgančevju za leto 2010 ter podatek, kdaj se načrtuje začetek gradnje in kateri del kompleksa to bo ter kdo je odgovoren za posamezne aktivnosti, ki se bodo izvajale. Zanima me tudi, če in kako uspešno občina išče soinvestitorje za ta projekt, posebej v zasebnem sektorju.
(Povezava z odgovorom na svetniško vprašanje s številko zadeve: 032-28/2008-466)

12. IGRIŠČE ŽABJA VAS – vprašanje
Ob izgradnji bencinskega servisa Istrabenz v Žabji vas, zaradi katerega je prišlo tudi do ukinitve tamkajšnjega športnega igrišča, je bilo rečeno, da bo urejeno nadomestno. Zakaj to še ni urejeno oziroma kdaj in kje bo urejeno to igrišče in kakšen bo prispevek podjetja Istrabenz pri tem?

13. RECIKLAŽNI CENTER CIKAVA - pobuda
Predlagam, da se na reciklažnem centru Cikava uredi tudi oddelek, kjer bi zbirali še uporabne oddane predmete, ki bi jih lahko obiskovalci prevzeli. Opazil sem namreč, da občani tu občasno odlagajo tudi predmete, ki so še uporabni in jih je morda škoda povsem zavreči oziroma uničiti kot uporabne predmete, saj bi jih morda potreboval kdo drug. Sistem bi lahko bil tak, da bi še uporaben predmet hranili nek določen čas, mesec ali dva ali tri, in če ga v tem času ne bi nihče prevzel, bi ga pač zavrgli.

14. KATALOG MESTNE OPREME – razvoj vprašanja
V odgovoru na svetniško vprašanje v zvezi s katalogom mestne opreme na 18. seji občinskega sveta, je zapisano, da občina pripravlja občinski pravilnik z naborom širokega spektra mikrourbane opreme za historično in geografsko različna območja Novega mesta in širšega območja MO NM.
Prosim, da se pravilnik, ki je po dobrem letu dni zagotovo že izdelan, predstavi občinskemu svetu.

15. KLOPI V PORTOVALU – ponovitev pobude (7. seja)
Predlagam, da MO Novo mesto namesti urbano opremo, torej predvsem parkovne klopi ter koške za smeti, tudi v območje mestnega gozda Portoval – po vzoru mestnega gozda Ragov log. Kakor Ragov log je tudi Portoval dobro obiskan mestni gozd, ki pa je povsem brez ureditev, ki bi lahko nekoliko podaljšale, olajšale ali popestrile zadrževanje meščanov v tem gozdu, pri čemer denimo klopi, za namestitev katerih je, če se ne motim, potrebno le soglasje lastnika zemljišča, zagotovo pomenijo minimum tovrstnih ureditev.

16. GRADNJE ZARJE NA JAKČEVI IN ROZMANOVI – vprašanje
Leta 2007 je občinski svet sprejemal prostorske izvedbene akte ter programe komunalne opremljanja za poslovno-stanovanjski gradnji na Jakčevi ulici ter Rozmanovi ulic, ki naj bi jih realiziralo podjetje Zarja d.d., katerega večinski lastnik je novomeška občina. Glede na to, da je bilo tedaj rečeno, da se zelo mudi s sprejemanjem aktov in da jih gre hitro sprejeti, da se bo gradnja lahko pričela, sprašujem, kje se je pri kar obeh projektih zataknilo, da se še do danes ni pričelo z gradbenimi deli na teh zagotovo atraktivnih lokacijah.

17. POMOČ DRUŽINAM OB ROJSTVU OTROK – ponovitev pobude, vprašanje
Leta 2007 sem oblikoval svetniško vprašanje v zvezi s pomočjo družinam ob rojstvu otrok oziroma podal pobudo, da občina Novo mesto začne z dajanjem tovrstne pomoči, saj je ena redkih, ki družinam ob rojstvu otrok ne namenja praktično ničesar.
V odgovoru (032-7/2007-1320-124; 14.9.2007) mi je bilo odgovorjeno, da občina že pripravlja gradivo, ki bo omogočalo pomoč družinam ob rojstvu otrok ter da je v pripravi tudi pravilnik, ki bo določal kriterije za izdajanje pomoči. Glede na to, da je odtlej preteklo že dobri dve leti, novosti ali sprememb v zvezi s tem pa praktično nikakršnih, ponavljam vprašanje in pobudo.

18. PEŠPOT OB POTOPKU TEŽKA VODA OD REVOZA DO BELOKRANJSKE CESTE – razvoj vprašanja
Zanima me, zopet, katere aktivnosti, ki so in ki niso odvisne od proračunskih sredstev, občina trenutno vodi v zvezi z ureditvijo pešpoti ob potoku Težka voda od Revoza (konec obstoječe poti ob potoku) do Belokranjske ceste. Naloge, ki bi se lahko izvajale so denimo: sklenitev dogovora z lastniki za odkup, uvrstitev delov parcel v načrt nabav, priprava projektnih rešitev, iskanje sponzorjev ali sofinancerjev za izvedbo poti, angažiranje krajevne skupnosti pri izvedbi projekta ipd.

19. STRATEGIJA RAZVOJA ŠPORTA – razvoj vprašanja
V odgovoru na svetniško vprašanje z 9. seje občinskega sveta je bilo v zvezi s pripravo strategije razvoja športa v MO Novo mesto rečeno, da bo strokovna služba pripravila predlog imenovanja projektne skupine, ki bo pripravila strategijo in jo predložila občinskemu svetu.
Prosim za podatek, kdaj je bila projektna skupina ustanovljena, kdo so člani in zakaj še ni predstavljena strategija.

20. VRTEC JANKO NA KETTEJEVEM DREVOREDU – ponovitev vprašanja (9. seja)
Ali je občina, kakor je napovedala leta 2007 (odg. na svetniško vprašanje: 032-7/2007-1320-162; 19.11.2007), že opredelila namere v zvezi z objektom nekdanjega vrtca Janko na Kettejevem drevoredu?

21. PLEČNIKOV SPOMENIK – ponovitev pobude (9. seja)
Občina je v odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi s spomenikom NOB v Bučni vasi, ki je izdelan po zamisli Jožeta Plečnika, dejala, da bo načrtovala odkup dela parcele, na kateri stoji spomenik. Zanima me, katere aktivnosti so bile v zvezi s tem izvedene v času po tem, kdaj je bila parcela odkupljena, koliko je to stalo.

22. ODLOK O VARSTVU IN VZDRŽEVANJU SPOMENIKOV IN SPOMINSKIH OBELEŽIJ NOB TER LJUDSKE REVOLUCIJE – vprašanje
Občina je v odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi s spomniki NOB in odlokom v zvezi z njimi odgovorila, da bo spremenila oziroma posodobila odlok. Kdaj namerava občina ta odlok uvrstiti na dnevni red občinskega sveta – od napovedi je minilo že skoraj leto dni, kar bi moralo biti več kot dovolj časa za pripravo kvalitetnega besedila odloka.
Glejte tudi odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve: 032-28/2008-414.

23. PLOČNIK IN KOLESARSKA STEZA OB BELOKRANJSKI CESTI – ponovitev vprašanja (10. seja)
Na moje vprašanje v zvezi z gradnjo pločnika in kolesarske steze ob Belokranjski cesti (Gotna vas), ki sem ga podal na 10. seji občinskega sveta, je bilo odgovorjeno, da je projekt pripravljen, gradnja pa se načrtuje za leto 2008. Doslej do tega ni prišlo, zato me zanima, kje se je zapletlo in kdaj se trenutno predvideva izvedba tega projekta.

24. BARAKA NA PUGLJEVI ULICI – ponovitev pobude (11. seja)
Ponavljam pobudo, da občina odstrani barako ob vstopu na Župančičevo sprehajališče s Pugljeve ulice in ostalo, kar stoji na javnem dobru, ter da se prostor uredi primerno vstopu na sprehajališče ter lokaciji z vstopno-izstopnim mestom za novomeški rečni splav.
Obenem prosim za informacijo o ugotovitvah, ki se jih je občina, kakor je zapisala v odgovoru, namenila pridobiti - v povezavi z vašim odgovorom na moje svetniško vprašanje: 092-5/2008-3(2009)

25. VARSTVO MODERNE ARHITEKTURNE DEDIŠČINE V OBČINI – ponovitev pobude (11. seja)
Prosim za podatek, kako potekajo aktivnosti v zvezi z zaščito arhitekturne dediščine sodobnega časa, ki jih je občina napovedala v svojem odgovoru na moje svetniško vprašanje pred dobrima dvema letoma – glejte zadevo: 032-7/2007-1320-232

26. STANOVANJSKI PROGRAM MO NOVO MESTO - vprašanje
Župan Muhič je z dnevnega reda 15. seje občinskega sveta umaknil točko Stanovanjski program MO Novo mesto.
Zanima me, kdaj bo pripravljen oziroma na dnevnem redu za sprejem stanovanjski program občine, kot ga predvideva Stanovanjski zakon (156. člen).

27. ENERGETSKI KONCEPT – ponovitev vprašanja (23. seja)
Prosim za poročilo o izvajanju na 19. seji občinskega sveta sprejetega Energetskega koncepta Mestne občine Novo mesto v letu 2009 ter o pripravi oziroma izvajanju projektov, predvidenih za leto 2010.
Prosim, da se tokrat poročilo pripravi s konkretnimi podatki o izvajanju zastavljenih nalog oziroma projektov, kot so zapisane v tabeli 4.1-1 energetskega koncepta, ne pa s splošnim modrovanjem, ki ga lahko dovolj preberemo v samem konceptu in seveda v strokovni literaturi.

28. SPOMINSKA OBELEŽJA V NOVEM MESTU OZIROMA KIPI PRED ROTOVŽEM – vprašanje
Prosim za podatek, katere aktivnosti so bile izvedene v zvezi s sklepi občinskega sveta v zvezi s postavitvijo doprsnih kipov Marjana Mušiča in Božidarja Jakca pred mestno hišo, ki so bili sprejeti na 20. seji občinskega sveta (glej zapisnik 20. seje občinskega sveta, točka 6. dnevnega reda; odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve 032-28/2008-392; odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve 032-28/2008-472).
Je imenovana komisija, so oblikovani kriteriji, opredeljene lokacije …?

Tomaž Levičar, arhitekt

POBUDE IN VPRAŠANJA – 24. SEJA

Na 24. seji občinskega sveta, ki je bila 24. septembra 2009, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1. REKLAMNA MESTA NA LJUBLJANSKI CESTI - pobuda
Vzdolž Ljubljanske ceste je nameščeno skoraj nepregledno število različnih mest za oglaševanje. S strani poznavalcev je ocenjeno, da jih je nemajhen del nameščenih celo nelegalno - denimo: od skoraj 90 jumbo panojev naj bi jih skoraj tretjina bila nelegalnih.
Zato predlagam, da občinski inšpektorat naredi natančen pregled stanja tovrstnih površin oziroma objektov (jumbo panoji, reklamni stebri, city lighti, obešanke javne razsvetljave, oglasi za lastne potrebe ipd) ter ugotovi, katera izmed njih so postavljena skladno s predpisi oziroma pogodbami (koncesije, zakoni ter občinski odloki s področja oglaševanja, urejanja prostora in tudi javnih cest) ter da pri neustrezno nameščenih nemudoma ukrepa. V kolikor inšpektorat v kakem izmed primerov ocenjuje za dobrodošlo, naj pri pregledu oziroma vzpostavljanju reda sodeluje z republiškimi inšpektorji ter upravljavcem državnih odsekov cest.
Prosim, da na naslednji seji inšpektorat predstavi natančen pregled stanja – število zaznanih oglasnih mest po posameznih vrstah, lastnik, pravna podlaga za namestitev oz. skladnost ali neskladnost oglasnega mesta z zakonodajo).
Podobni pregledi so smiselni tudi na drugih mestnih predelih.

2. KRITERIJI ZA OGLASNA MESTA - vprašanje
Prosim za podatek, po kakšnih kriterijih občina dovoljuje namestitev oglaševalskih površin (jumbo panoji, reklamni stebri, city lighti, transparenti,…) na območju občine, posebej pa v mestu in mestnem jedru, kajti glede na stanje v prostoru, kjer je oglasnih površin enormno število na najrazličnejših mestih, se zdi, da je področje povsem brez regulacije. Po kakšnih strokovnih kriterijih v povezavi z varnostjo v prometu in urejenostjo prostora se občina torej odloča za odrejanje števila oglasnih površin in njihovih konkretnih lokacij?

3. KOSTANJI NA ŠANCAH TER OBZIDJE - pobuda
Ob sprehajališču Na šancah na občinski parceli stoji kostanj, za katerega bi po laični oceni lahko dejali, da je nevitalen, posušen. V kolikor je temu dejansko tako, predlagam, da se ga čim prej odstrani, da ne bi prišlo do nesreče oziroma poškodb zaradi padlih vej.
Ob tem prosim še za podatek, ali in kdaj namerava občina nekdaj kontinuiran kostanjev drevored ob obzidju Na šancah obnoviti. Kakšne so v zvezi s tem smernice ZVKD?
Prav tako pa me zanima, kako poteka projekt prenove obzidja, ki ioma že par let postavko v proračunu, na terenu pa ni opaziti sanacije stanja.

4. OBMOČJE GRADU GRM – ODKUP ZEMLJIŠČ IN OPPN – vprašanje
Občina je pred časom izrazila interes, da odkupi zemljišča okoli gradu Grm. Zanima me, kaj se trenutno dogaja v zvezi s tem ter kakšno je v zvezi z zadevo stališče trenutnega lastnika gradu in zemlje, je ta pripravljen zemljo prodati, po kakšni ceni oziroma pod kakšnimi pogoji, kdaj,…
Prosim tudi za podatek, kako je trenutno s pripravo OPPN za območje gradu Grm?

5. KANDIJSKI MOST IN DVOSMERNI PROMET – vprašanje
Glede na zapise v medijih, ki so se pojavili pred kratkim, in v katerih nekateri oporekajo ustreznosti vodenja dvosmernega prometa za motorna vozila po Kandijskem mostu, prosim za jasen podatek, ali je glede na tehnične karakteristike mosta po njem v oziru na aktualno zakonodajo dopusten tak promet ali ni ter kakšni so mininalni pogoji za vodenje dvosmernega motornega prometa po mostovih, kjer je hitrost omejena na 30 km/h.

6. VINOTEKA NA GLAVNEM TRGU 24 – vprašanje
Zavod za turizem je že v letu 2008 zastavil ureditev vinoteke v pritličju stavbe Glavni trg 24, pri čemer pa je bojda prišlo do nasprotovanj služb za varstvo kulturne dediščine.
Zanima me, če so stališča akterjev sedaj že usklajena oziroma če so se prilagodili projekti, predvsem pa, kdaj bo ta načeloma zagotovo dobrodošel projekt dokončan.

7. MORDAXOVO SPREHAJALIŠČE DO GOTNE VASI – ponovitev vprašanja
Prosim za podatek, kako napreduje projekt ureditve sprehajališča ob potoku Težka voda od Regrče vasi (zaključek obstoječe poti) do Gotne vasi.
Že pred časom sem dejal, da so, kolikor je meni znano, lastniki zemljišč, po katerih naj bi sprehajališče bilo urejeno, projektu načeloma naklonjeni ter da so ga po ureditvi medsebojnih razmerij, kar je najbrž zdaj že urejeno, v pasu neposredno ob potoku pripravljeni s služnostno pogodbo ali celo prodajo odstopiti MO NM za potrebe ureditve poti. Glede na to, da ne gre za finančno zahteven projekt, hkrati pa za projekt, ki bi prinesel precejšnjo novo kvaliteto okoliškim prebivalcem (Gotna vas, Jedinščica, Regrča vas, Šmihel, Grm…), je zagotovo vreden napora občine.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

POBUDE IN VPRAŠANJA – 22. SEJA

Na 22. seji občinskega sveta (14. maj 2009) sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1.
POSLEDICE ZAPRTJA KANDIJSKEGA MOSTA – pobuda
Mestna občina Novo mesto naj v času, ko poteka sanacija Kandijskega mosta, analizira prometne, ekonomske, socialne posledice onemogočenosti pretoka motornih vozil preko mosta. Podatki bodo zagotovo v pomoč pri oblikovanju stališč mesta do pobud v zvezi s spremembami prometnega režima v starem mestnem jedru.

2.
PROJEKTI ZA EU - vprašanje
Na začetku mandata, torej pred dvema letoma in pol, je bilo poudarjano izpostavljano, da občina nima pripraljenih projektov, s katerimi bi se lahko prijavljala na razpise Evropske unije. Glede na to, da je dve leti in pol več kot zadostno obdobje, da se je takšna pomankljivost odpravila, prosim za podatek, katere projekte je občina pripravila na različnih področjih (kultura, šport, sociala, izobraževanje, promet, kulturna dediščina, turizem ...), da se bo z njimi prijavila na razpise. Prosim tudi za podatek, kdaj se s posameznimi projekti občina namerava prijaviti ter na katere razpise.
Predlagam, da občina posreduje tudi podatek, kako je s pripravljenostjo projektov za razpise EU s strani njenih zavodov in podjetij.

3.
KANDIJSKI MOST IN NADZORNE KAMERE – pobuda
Predlagam, da občina na oziroma ob Kandijski most namesti nadzorne kamere, ki ji bodo pomagale prepoznati povzročitelje morebitnih novih poškodb pločnikov mosta, ki nastanejo v prvi vrsti zato, ker občasno težja vozila ne vozijo po vozišču, pač pa po pločnikih. Na ta način bi občina lahko izsledila krivce in jih terjala za draga popravila pločnikov, ki so zdaj breme občinskega proračuna.

4.
ODLOK O VZDRŽEVANJU ZANEMARJENIH STAVB – ponovitev pobude
Zaradi povsem neustreznega odgovora na mojo pobudo, to ponavljam, in pravzaprav tudi pričakujem, da občina odlok pripravi, kakor je bil tako zavezujoč jo tudi sklep občinskega sveta.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

POBUDE IN VPRAŠANJA – 19. SEJA

Na 19. seji občinskega sveta, ki je bila 23. decembra 2008, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1. PRENOVA NARODNEGA DOMA - pobuda
Glede na to, da pri odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi z Narodnim domom oz. projektom Evropska prestolnica kulture 2012, kjer je soudeležena Mestna občina Novo mesto, piše, da je občinska strokovna služba pripravila predlog izvedbe projekta, terminske plane, načrtovane stroške, potek realizacije, potek obnove Narodnega doma in opredelila vire financiranja, dajem predlog, da se vse to vsaj v strnjeni obliki predstavi svetnikom. Glede na to, da strokovne službe pravijo, da se župan ni odzval na njihov predlog, dajem še poziv, da župan poskrbi za navodila oz. povratne informacije in da tudi Ustanovo za prenovo Narodnega doma pozove, da se opredeli v zvezi s projektom, kakor so ga pripravile strokovne službe občine.

2. GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V JAVNIH ZAVODIH IN PODJETJIH – vprašanje
Glede na to, da občina predvideva zmanjšanje števila zaposlenih, je najbrž primerno razmišljati tudi o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun. Zato prosim za natančne podatke o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun za leta 2006, 2007 in 2008 (31.12.).
Predlagam, da s tem podatkom zgolj dopolnite tabelo, ki je bila pripravljena ob odgovoru na moje svetniško vprašanje glede stroškov dela v javnih zavodih in podjetjih.

3. USTAVITEV PRODAJA ZARJE, D.D. - pobuda
Predlagam, da se postopki v zvezi s prodajo deleža občine v podjetju Zarja do nadaljnjega ustavijo, ker je v zvezi s stanjem podjetja in smislom prodaje deleža občine v njem še preveč nejasnosti oziroma nedorečenosti. Župan pa naj občinski svet čimprej natančno seznani s stanjem podjetja in smotrom prodaje deleža občine.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

MESTNI SVET V ROTOVŽU

Par ribjih podob današnjega mestnega sveta in njegove dvorane:


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: Rotovž, 23. december 2008)

POBUDE IN VPRAŠANJA – 18. SEJA

Na 18. seji občinskega sveta sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1.
LUČI NA ROTOVŽU – ponovitev pobude
Na 12. seji (januar 2008) občinskega sveta sem dal pobudo, da naj se z zamenjavo žarnic in pričvrstitvijo svetil sanira osvetlitev rotovža. Kasneje sem dobil odgovor, da bo to urejeno. Ugotavljam, da vse do danes to ni urejeno, zato daje zopet enako pobudo.

2.
SERVIS 48 - pobuda
Predlagam, da občina po zgledu projekta Servis 48, ki ga vodi celjska občina, tudi v Novem mestu uvedemo enak oziroma podoben servis (s spletno storitvijo) oziroma povezavo med občani in občino, ker bi to lahko pripomoglo k izboljšanju podobe občine, dvignilo poznavanje problemov, skrajšalo odzivni čas občine in njenih inštitucij glede reševanja problemov, dvignilo tudi stopnjo odgovornosti zaposlenih ipd.
Koliko mi je znano, je morebitni strošek uvedbe take spletne aplikacije zelo majhen, občina bi, kakor sem se pozanimal, lahko uporabila že razvite spletne aplikativne module, večja angažiranost pa bi ob takem projektu seveda bila potrebna s strani zaposlenih v občini.
Glejte: Servis 48 - Celje

3.
RACIONALIZACIJA OBČINSKE UPRAVE ZA 10 ZAPOSLENIH- vprašanje
Direktor občinske uprave Murtič je na zadnji seji Odbora za okolje in prostor dejal, da ima občina pripravljen načrt zmanjšanja števila zaposlenih v občini za 10 delovnih mest – župan je sicer obetal zmanjšanje uprave za 30 ljudi. Odpuščanje delavcev naj bi potekalo na, kot se je direktor izrazil, mehek način. Dejal je še, da se bo k izvedbi pristopilo, ko bo to odredil župan.
Prosim, da se ta načrt na naslednji seji predstavi.

4.
NARODNI DOM IN APT – vprašanje
Prosim za predstavitev čim bolj natančnega terminskega plana aktivnosti za prenovo Narodnega doma in stavbe APT.
Glede na to, da je novomeška občina ena izmed partneric projekta Evropska prestolnica kulture 2012 in da sta v zvezi s tem predvidena za realizacijo do tedaj tudi dva investicijska projekta, namreč prenova Narodnega doma in stavbe Anton Podbevšek Teatra, prosim, da uprava oziroma župan predstavita natančen plan predvidenih aktivnosti s potrebnimi finančnimi vložki mesta (in ostalih financerjev) po fazah razvoja projekta ali po letih, da bi projekta do leta 2012 resnično lahko bila uresničena.
Za informacijo sem sicer prosil že pred časom, a je nisem prejel. Zato ponavljam vprašanje – in tu razširjam še na APT.
Maribor 2012
Prijava na razpis EPK

5.
NOVI TRG 6 – vprašanje
Glede na to, da je po prostorskem aktu, ki ureja območje Novega trga, pristojnost župana, da potrdi projektno nalogo za izvedbo natečaja za lokacijo Novi trg 6, prosim za informacijo, ali je župan že potrdil to projektno nalogo. Če jo je, prosim za predstavitev le te, če je še ni, pa za informacijo, kaj se pravzaprav dogaja v zvezi z izvedbo natečaja.

6.
PROGRAM DELA 2006-2010 - pobuda
Občina (oz. župan) ima na svoji spletni strani predstavljen program dela za obdobje od leta 2006 do leta 2010.
Predlagam, da občina pripravi pregled uresničevanja tega programa dela v preteklih dveh letih in napove aktivnosti do konca mandata, iz česar bo razvidno kako bodo preostale naloge v roku, v katerem se je snovalec zavezal, uresničene (finančno, organizacijsko, kadrovsko, pravno …).
Glejte: Županovi projekti

7.
KNJIŽNICA MIRANA JARCA IN NOVE TEHNOLOGIJE - vprašanje
V medijih sem zasledil zapise o prenašanju vsebine tiskanih knjig na internet, s čimer bodo gradiva postala bistveno bolj dostopna, kot so danes.
V zvezi s tem me zanima, če novomeška Knjižnica Mirana Jarca (morebiti s partnerji) pripravlja kakpodoben projekt pri nas, predvsem pa, kako bo postavila svojo dolgoročno vizijo v oziru na te prihajajoče nove tehnološke in življenjske realnosti, ki bi znale vlogo knjižnic v vsakodnevniku precej spremeniti. In če slednje drži, bi morala knjižnica svoje aktivnosti že sedaj umerjati tudi v oziru na to.
Glejte: Books scanning - The Guardian

8.
NELEGALNO OGLAŠEVANJE - vprašanje
V začetku meseca novembra je v Novem mestu gostoval nek motor show, ki si je nadel naziv »Hell Drivers«. Dogodek, ki se je odvil ob Mercator Centru na Cikavi je bil s panoji tudi bogato promoviran po ulicah Novega mesta. Panoji so bili vsem na očeh, zagotovo tudi mestnemu inšpektoratu, postavljeni po ograjah ob občinskih cestah, kandelabrih javne razsvetljave ipd.
Kolikor poznam lokalne predpise je tovrstno oglaševanje prepovedano. Zato me zanima, kako je v zvezi s tem reagiral Inšpektorat.
Ob tem naj še dodam, da mi je znano, da imajo mnoga novomeška društva, ki počno za mesto bistveno pomembnejše reči, kot je nek moto show, velike problem z oglaševanjem svojih aktivnosti oziroma dogodkov, saj si ne morejo zlahka privoščiti oglaševanja na legalnih mestih. Če je slučajno po novem dopustno oglaševati na način, kakor je bilo storjeno v primeru navedenega moto showa, ali pa če inšpektorat takih v oči vpijočih stvari vsaj ne preganja po službeni dolžnosti, pa predlagam, da inšpektorat oziroma občina o tem podata javno obvestilo.

9.
KONZERVATORSKI PROGRAM ZA NARODNI DOM NA SPLETU - pobuda
Pred časom sem dal pobudo, da bi konzervatorski program, ki je bil lani pripravljen za Narodni dom, objavili na spletni strani občine (kakor tudi vse druge raziskovalne naloge, analize, študije ipd). Odgovorjeno mi je bilo, da to zaradi prevelike datoteke, velika je menda okoli 17 Mb, ni mogoče.
Prosim za pojasnilo, kako je potem takem občina na svoji spletni strani lahko objavila dokument, ki je velik 57 megabajtov.
Glejte: Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto - prva obravnava
Ker velikost datotek očitno ni problematična, obenem s posredovanjem te informacije tudi ponavljam svojo pobudo.

10.
STROŠKI DELA ZA ZAPOSLENE V OBČINI IN ZAVODIH - vprašanje
Ker sam pri pregledu proračuna oziroma zaključnega računa nisem mogel dovolj natančno oziroma dovolj zagotovo razbrati višine sredstev, ki jih mora občinski proračun nameniti za stroške dela (bruto plače, prispevki, davek, jubilejne nagrade regres, prevoz ipd), vas prosim za natančen podatek, komu vse novomeška občina namenja sredstva za stroške dela ter kolikšni so bili ti izdatki občinskega proračuna v letih 2007 in 2008 po posameznih pravnih ipd osebah (občinska uprava, občinski svet, javni zavodi …).
Glejte: Milijoni evrov za novomeško občinsko upravo

11.
ZAGOTOVITEV DODATNIH PROSTOROV ZA OBČINSKO UPRAVO – vprašanje
Ob reševanju prostorske stiske občinske uprave, ki je nastala z izselitvijo iz prostorov na Novem trgu 6, je bilo s strani vodstva občine rečeno, da je najem prostorov v stavbi Glavni trg 24 le začasna rešitev, da pa se že pripravlja vse potrebno za zagotovitev prostora za delovna mesta na Seidlovi cesti 1 (podstrešje) ali ob rotovžu (prizidek) oziroma v kaki drugi stavbi v lasti občine, kjer občini pač ne bo treba plačevati drage najemnine.
Prosim za podatek, kako te aktivnosti potekajo in kdaj bodo zaključene.

12.
DENAR Z RAZPISOV ZA DRUŠTVA - pobuda
Seznanjen sem, da občina ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb z društvi (recimo na področju kulture), ki so bile sklenjene z njimi na podlagi izvedenih razpisov. Ker imajo društva zaradi tega tudi znatne poslovne probleme, ker so bila na razpisu s strani občine odobrena sredstva pač del finančne konstrukcije posameznih projektov društev, projekti pa so večinoma že izvedeni in so torej finančne obveznosti tudi za izvajalca že nastale, predlagam, da občina svoje obveznosti nemudoma izpolni v smislu, da nakaže denar društvom skladno s sklenjenimi pogodbami.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

PRORAČUN 2009

O nekaterih problemih, dilemah, trilemah novomeškega proračuna za leto 2009.

Na občinskem svetu mi je župan ob razpravi o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2009 segel v besedo, ker bi naj bil predolg. Števca časa nastopajočega v dvorani sicer ni, a treba bo zaupati županu, da sem bil ob ali celo že izza dopustne meje časa razpravljanja. Ob tem najbrž nima smisla poudarjati, da je čudno, da na eni strani župan vabi k podajanju pripomb pri tako pomembni zadevi, kot je proračun, na drugi strani pa takoj za tem pristopa sila formalistično in jemlje možnost, da bi bile pripombe, ki so mu lahko še kako v prid, izrečene. Kakor koli, če bo tako strogo štel minute, ko se razpravlja o usodnih rečeh, bi znalo biti, da njemu samemu že bijejo zadnje minute. A to ni tako zelo moj problem.

O mojih pripombah na proračun, deloma sem jih na občinskem svetu lahko izpovedal, deloma pa žal ne, pa naslednje:


1.
Menim, da je proračun načrtovan daleč izven realnih možnosti občine. Župan je namreč za prihodnje leto predvidel skoraj 47 milijonov evrov prihodkov, čeprav mu, kakor kažeta dosedanji dve leti njegovega županovanja, v resnici nikakor ne uspe s prihodki na koncu leta priti niti približno blizu te številke. Letos in lani se mu obseg prihodkov na letni ravni giblje komaj okoli 28 milijonov evrov.
Le kako je naračunal 47 milijonov ob vseh neplačanih računih, ki jih ima iz meseca v mesec več, ter nenazadnje ob globalni finančni krizi, ki se more brez posebnih ukrepanj vodstva občine na prihodkovni strani odraziti tudi v novomeškem proračunu (manj komunalnega prispevka zaradi manj nepremičninskih investicij, manj prodaj stvarnega in finančnega premoženja, morda celo manj dohodnine ...)? To res ni jasno. In tudi ne logično. Nujno je zato treba vzpostaviti realen pogled na leto 2009, kar pa najbrž ne more ponuditi druge misli kot to, da prihodki proračuna v resnici ne morejo biti nikjer drugje kot blizu številke 30 milijonov evrov, nikakor pa ne pri 47 milijonih evrov.

2.
Proračun izraža celo vrsto neskladij. Ena izmed bolj motečih je recimo ta, da predlog proračuna povsem pozablja na razne strategije, ki jih je občina sprejemala, kakšno celo v zadnjem obdobju, pozablja na regionalni razvojni program, predvsem pa pozablja na Program dela občine 2006-2010 in seveda celo na predvolilne obljube župan Muhiča in njegovih koalicijskih partnerjev. Proračun omogoča vse kaj drugega, kot pa ureničitev strategij, obljub, zavez... To sem na občinskem svetu županu in ostalim orisal na primeru Evropske prestolnice kulture.
Odločitev, da se Novo mesto skupaj z Mariborom in ostalimi partnerji poda v ta projekt je v načelu povsem dobra. Toda dejanja, ki so sledila odločitvi, ne izražajo niti trohice resnosti pristopanja k projektu. Kakor namreč lahko vidimo iz prijave na ta projekt, je občina predvidela tudi določen obseg sredstev, ki jih namerava nameniti zanj. Vzemimo zgolj leto 2009 (odmislimo pa leta 2008, 2010, 2011 in 2012). V letu 2009 se je občina zavezala, da bo za operativne stroške projekta zagotovila 320.000 evrov. Od tega večino iz občinskega proračuna. Za investicije pa naj bi v letu 2009 dali celo 2,6 milijona evrov. Spet večino iz občinskega proračuna. V okviru tega projekta sta predvideni dve novomeški investiciji - prenova Narodnega doma in prenova stavbe gledališča APT. Toda v letošnjem proračunu ni ne za eno ne za drugo predviden niti en sam evro! Je to sploh čemu podobno, če se v proračunu še spomnimo ne, kakšne obveze smo si nadeli s sodelovanjem na nekih projektih?

3.
Pravkar povedano na primeru EPK pa govori tudi o močnem neskladju med na eni strani delovanje občine in njenim proračunom na drugi strani. Postavlja se vprašanje kvalitete vodenja občine. Zakaj namreč vodstvo občine zapravlja čas in denar za pripravo takih prijav in raznih strategij, ko pa se zatem vse to ne odraža v proračunu v smislu izvajanja zaključkov, ki jih terjajo prijave, strategije, programi ...?
Še en slikovit tozadevni primer: direktor občinske uprave Murtić je na zadnji seji Odbora za okolje in prostor dejal, da je pripravil program racionalizacije občinske uprave, ki predvideva zmanjšanje števila zaposlenih za 10 ljudi. To je sicer še daleč od s strani župana obljubljenega zmanjšanja števila zaposlenih za 30%, torej za praktično 30 ljudi, nekaj pa vendarle je. Toda človek se vpraša, čemu je direktor s sodelavci zapravljal čas in spet denar za pripravo tega programa zmanjšanja števila zaposlenih, ko pa sedaj o tej zadevi v kadrovskem načrtu občine za leto 2009 (to je sicer priloga proračuna) ni ne duha ne sluha. Stran vržena čas in denar. V kolikor je na občini čas sploh še kaj vreden, seveda.

4.
Pa še nekaj malega o kadrovskem delu proračuna. Vsem obljubam župana o zmanjšanju stroškov za plače ipd navkljub, se ne zmanjšujeta ne število zaposlenih na občini in tudi ne odhodki proračuna za stroške dela.
Število zaposlenih na občini (ne komplicirajmo s številom zaposlenih v raznih zavodih, kjer plače ravno tako plačuje občina) bo v letu 2009 ostalo na prav isti ravni, kot je bilo leta 2008, torej pri 91 ljudeh, stroški za plače ipd, pa se bodo celo povečali za okoli 7%.

5.
Novomeška občina stalno nekaj rebalansira proračun. Seveda v tem niti pod razno ni edina v državi. Vsaj kakih dvakrat letno to stori. To načeloma ni poseben problem, včasih je celo dobrodošlo in nujno, je oziroma bo pa to toliko večji problem v primeru novomeške občine. Če bo namreč župan uveljavil proračun na ravni teh 47 milijonov evrov, ko vemo, da je trda realnost komaj nekje pri 30 milijonih, tedaj bo rebalansiranje sredi leta več kot korenito. Če ne prej, pa se bo s kruto realnostjo soočil na koncu leta 2009, ko se bo zagotovo izkazalo, da preko računa občine ne bo steklo prida več kot le 30 milijonov evrov. In v takih razmerah je delo zaposlenih in vodstva oddelkov zelo težko. Razkošno planiran plan proračuna, realno pričakovanih sredstev pa mnogo mnogo manj. Na eni strani se bodo zato morali občinarji ukvarjati z nalogami, kolikor jih izhaja iz 47 milijonskega nerealnega proračuna, izvedenih na koncu pa bo kvečjemu za 30 milijonov evrov poslov. Torej bo v takem primeru en ogromen del dela zaposlenih spet povsem brezploden. Zopet stran vržena čas in denar. Če bi planiral proračun realno, bi lahko zaposleni svoje delo koncentrirali na izvedljive naloge in več časa posvetili le-tem. Dvignila bi se tudi kvaliteta dela.

6.
Zdi se mi tudi škoda, ker se župan ni odločil za pripravo dveletnega proračuna, pač za leto 2009 in tudi za leto 2010. Tako pripravljen dokument bi omogočal kvalitenejše načrtovanje projektov, bolj jasen tok financ zanje, predvsem pa bi tudi pokazal, kaj od neštetih obljub, ki jih je župan dal na volitvah, bo v resnici moč uresničiti in od česa izmed obljubljenega smo že več svetlobnih let oddaljeni.

7.
Župan rad govori o razvoju projektov Cerod, čistilna naprava, vodovodi ipd. Lepo in prav. Vse to rabimo. Toda novomeška občina je že v preteklih letih veliko sredstev namenjala prav za take infrastrukturne zadeve, zaradi česar so investicijski projekti na drugih področjih, recimo vzgoja, šport, kultura, bili dokaj zapostavljeni. Denarja za vse postoriti pač ni. Nekdo pa bi že moral vsaj sedaj reči in postaviti, da naj komunala in ceste za par let stopijo v ozadje, med prioritetami pa naj se tokrat znajde kako drugo področje. Katero, ne želim reči, ampak gre za princip. Ni primerno leta in leta občinski denar namenjati v prvi vrsti za komunalne projekte. Zasebna, državna in evropska sredstva se pač dobi tudi za investicije in programe na drugih projektih oz. področjih, ki so pomembni za razvoj mesta, za stanje njegovega duha ...

8.
Soočeni smo z res resnim, zaskrbljujočim stanjem občinskih financ. Vprašanje je, če pri tem lahko pomagata bog in država. A slednjo bi veljalo vsaj nagovoriti. Moje stališče, ki ga ne bo omajalo prav nič, je, da bi morala država s svojimi različnimi politikami bolj jasno in izrazito spodbujati razvoj slovenskih mest. Mesta so pač inkubatorji ekonomskega in duhovnega razvoja države. Nič jih ne more nadomestiti. Kakih 12 slovenskih mest oziroma mestnih občin s svojo aktivnostjo utemeljuje gospodarsko rast države, njeno intelektualno, kulturno podobo itd. In prav bi bilo, da država to izraziteje vzpodbuja. Zato bi bilo primerno ob razpravi o proračunu izoblikovati tudi splet zahtev občine do države, predvsem v smislu močnejšega, koncentriranega sofinanciranja projektov v mestnih občinah - naj si gre za promet, kulturne ustanove, šolstvo, ekološke projekte ali pa kaj drugega. Za to bi nenazadnje lahko oblikovali močno koalicijo slovenskih mest.
Občina mora neprenehoma uveljavljati svoje interese tudi napram državi. Seveda z dobrimi argumenti. In mesto v današnjem času na tem delu zemeljske oble ima več kot dovolj odličnih argumentov, da si v razmerju do države izposluje boljši status. Od razvoja naših mest je odvisna usoda naše države. To drži kot pribito. Ali bo zato država zagotovila ustrezne pogoje, da bo tudi občina in ne le zasebniki imela kaj od povišanja vrednosti nepremičnega premoženja ob spremembah prostorskih aktov? Ali bo občina uveljavila misel, da je treba na tretji razvojni osi prioritetno graditi cestne odseke ob mestih, ki obenem rešujemo prometne zagatev v mestih? Ali bo država naklonila več sredstev za sanacijo ekoloških problemov v mestih, ki so tudi največji onesnaževalci voda, zraka ...

9.
Globalna finančna kriza je tudi tu. Sicer se na podlagi 47 milijoni evrov visokega županovega predloga proračuna zdi, kakor da smo v času največje prosperitete v zadnjih stoletjih, a kdor pozna realnost, ta ve, da je novomeška občina že par let v krizi, ki je močno iznad posledic, ki jih lahko tu pričakujemo od globalne krize. Pa vseeno. Ali znajo župan in občinska uprava v teh nekako kriznih razmerah ugledati priložnost za razvoj občine? Je to zanje ali ni to zanje priložnost za uvedbo bolj racionalnega poslovanja, za bolj modro pripravo in vodenje projektov, za boljše kadrovanje, za morda kak svež pristop v vodenju, za oblikovanje ustvarjalnih rešitev za celo plejado problemov? Direktor Krke je dejal, da v tej krizi vidi priložnost svojega podjetja. Ko sem to izpostavil na občinskem svetu, da bi tudi župana napotil k takem pogledu predvsem pa delovanju v kriznih časih, je kolega svetnik Zupančič dejal, da tudi sam direktor ne ve, zakaj je to rekel. No, jaz bom že raje verjel direktorju Krke, odgovornim na občini pa predlagal, da imajo tudi sami kaj več idej, kako ravnati v krizi. Saj ko smo poslušali podžupana Perhaja, se je zdelo, kot da smo v brezizhodni situaciji.
A kot sem že rekel na občinskem svetu: tudi v razmerah globalne krize imamo bolj in manj uspešna mesta, imamo najboljša in najslabša mesta. Tudi v krizi je neko mesto najbolj uspešno. V krizi se pač lahko obnašaš slabo ali pa odlično. Kakor je kdo sposoben. Ambicija župana Muhiča naj bo, da se je sposobno Novo mesto v kriznih razmerah najbolje znajti med vsemi primerljivimi mesti. Ali če povem malo drugače: v vsaki vojni imamo pač tudi vojne dobičkarje.

10.
In situacija, v kateri je občina, se marsikomu res lahko zdi brezizhodna. Če bo šlo tako naprej, tedaj bo župan, ki pride za županom Muhičem, v najbolj nezavidljivi možni situaciji. Odplačevati bo moral milijonske neporavnane obveznosti raznim pogodbenim partnerjem občine, odplačevati bo moral obveznosti iz delitvene bilance, ob tem pokrivati tekoče zakonske obveznosti, za kaj več pa mu niti ne bo ostalo ne denarja, pa tudi projektov očitno ne bo uspelo nikomur pripraviti - razen za kake komunalne zadeve.
Muhič neprestano govori, da se je na županskem mestu znašel z dolgovi. Res je. A to ni nič nenavadnega. Vsak župan podeduje nekaj obveznosti svojega predhodnika. To je normalno, če želimo začete, dogovorjene projekte dokončati. Nenormalna in nenavadna bo le izredna višina obveznosti, ki jih bo župan Muhič pustil za doto svojemu nasledniku, če bo šlo še naslednji dve leti naprej, kakor gredo stvari doslej. Ustvarjajo se več milijonski dolgovi. Kakor je grobo videti, točnih podatkov pa nam župan ne ponudi, so celo tako veliki, da pomenijo že par deset odstotkov občinskega letnega proračuna. S tem se onemogoča kvalitetno delo občini, s tem se občini niža ugled v javnosti, posebej pa med morebitnimi poslovnimi partnerji, s tem se nenazadnje ogroža aktualne poslovne partnerje, posebej manjše lokalne podjetnike in ustvarjalce. Zelo neodgovorno.

11.
Obrazložitve posameznih proračunskih postavk so zopet zelo slabo napisane. Neredko celo kar prepisane iz leta poprej. A o tem ne kaže izgubljati besed. Kdor se ne nauči v prvi dveh poskusih, tega se ne splača obremenjevati nadalje, ker izboljšanja enostavno nič moč realno pričakovati.

12.
V proračunu občine se iz leta v leto potepajo tudi eni in isti projekti, kar kaže na povsem nekonsistentno vodenje in na sila nerealno programiranje. Pa niso to projekti, pri katerih gre večletno vodenje tudi pričakovati. Ne, ampak so tisti, ki bi morali in mogli biti že zdavnaj končani. Za primer naj navedem le telovadnico v Stopičah. Resda so iz ene uboge telovadnice šli projektirat kar manjšo športno dvorano, kar je milo rečeno neumno, a župan je vseeno obljubil in v svoj Program dela 2006 - 2010 tudi jasno zapisal, da bo ta skupaj spravljena že kar v letu 2007. Pa ni bila. Pa ni niti v letu 2008. In ne bo niti v letu 2009. A je to le en od bolj razvpitih primerov v množici podobnih.

13.
Vedno znova se postavlja tudi vprašanje, ali zna občina na kak pameten način tudi kaj prihraniti. Zdi se, da ne.
Pred kratkim sem slišal za primer, da je bil občini ponujen program racionalizacije javne razsvetljave, ki bi jo v naslednjih par letih ne stal niti enega dodatnega evra na tisto, kar že itak plačuje za to reč, v letih za tem pa bi imela celo visoke prihranke zaradi manjših stroškov porabe električne energije in manjše količine vzdrževanja. A odgovorni na občini kar ne reagirajo. Pa bi že kak droben prihranek prav prišel. Morda se par deset tisoč evrov v celoti proračuna niti ne pozna, se ne pozna niti na kakem obilnem proračunskem področju, kot so komunala, ceste ipd, vendarle pa deset tisoč evrov recimo na razpisih za kulturo pomeni že celo bogastvo. Bilo bi bogastvo tu, če bi kdo znal kaj prihraniti tam, kjer zdaj po nepotrebnem troši več, kot bi bilo treba, če bi poslušal stroko.
Prihranila pa bi občina lahko tudi pri bolj zavzetem in strokovnem delu. Svetnica Bilbija je ob razpravi recimo navedla, da je občina za eno skromno spremembo odloka glede lekarne angažirala kar odvetniško firmo. Pa je to reč, ki bi jo morali znati sami skupaj spraviti zaposleni na občini. Podobno je bilo s spremembo odloka o organizaciji občinske uprave. Skratka, zapravljajo denar celo za naloge, ki ne le da jih morajo znati sami opraviti, ampak bi jih celo morali sami opraviti.

14.
Racionalizacija, ki jo je zgolj z besedami sugeriral podžupan Perhaj, njegova dejanja so pač silno daleč od teh njegovih besed, je v razmerah, kamor je pripeljana naša občina, seveda povsem upravičena. Je lahko eden od instrumentov, da iz stanja tik pred utopitvijo spet nekako pribrcamo na razkošno jahto, kar Novo mesto prislovično v tej državi menda že je. Proračun bi to rabil. Predvsem pa bo naslednji mandat dodatna štiriletna katastrofa, če se ne bo sedanjih aktivnosti ustrezno umerilo.
Predvsem pa je treba dejati, da če nekdo terja racionalizacijo, potem naj ta velja za vse, ne pa v našem primeru samo za javne zavode ali celo zgolj za javne zavode na področju kulture ipd. Naj to velja tudi za občinsko upravo in za podžupane in še za koga. Nehigienično je predlagati racionalizacijo in celo ukinitve javnih zavodov, ko sam živiš na bolj ali manj veliki nogi, če ne daš od sebe vse energije, časa, sposobnosti ... Predvsem pa je treba v krizi iskati, kakor sem že rekel, ustrezne nove, kreativne rešitve organizacije, vodenja, financiranja, kadrovanja ..., kajti le na tak način se nekdo lahko odmakne od splošnosti in povprečnosti, ki nam res ne sme biti blizu.
Zelo bi pomagalo tudi, če bi, kakor je predlagal na seji svetnik Zupan, občina tudi malo preverila, kako razumni so sploh projekti, ki se jih loteva. Pa naj gre za vprašanje, ali je nek projekt (v danem času) sploh potreben - kot je recimo gradnja vodovoda po vinogradniškem Grčevju in recimo najemanje zasebnih prostorov za ureditev pisarn občinarjev, ali pa če je nek projekt sploh racionalno zastavljen - kot je recimo vprašanje, ali v Stopičah res rabimo (in si lahko privoščimo) športno dvorano, ali pa je denimo tam povsem dovolj navadna osnovnošolska telovadnica. Nenazadnje pa naj kdo preveri tudi, če se prostor razvija dovolj ekonomično in racionalno. Ali pa se dopušča gradnja nekje bogu za hrbtom, do kjer je treba zgraditi drage ceste, vodovod in kanalizacijo ter podobno, zagotavljati drag javni promet,...

15.
Na koncu koncev pa je treba reči, da kakršen koli bo že ta proračun, treba ga je angažirano izvajati. Ne pa da sredi leta ali pa na koncu leta ugotovimo, da je imel nek projekt v proračunu svojo postavko, načeloma zagotovljena ustrezna finančna sredstva, na projektu pa v resnici nihče prav nič ne dela. Primerov ne bom navajal, ker jih je enostavno preveč.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
e-mail: www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

PENZIONISTIČNO DELOVANJE

O upokojenih in neupokojenih občinskih svetnikih, ki vendarle poslušajo in govorijo.

Župan je na seji občinskega sveta, ko je razprabva že postajala vroča, dejal, da se počuti že kot upokojenec, zraven pa je še nekaj zamrmral, da bi znali, če se bo pač upokojil, tudi pri njegovi plači kaj prihraniti za občinski proračun. To najbrž ne bi kaj prida pomagalo, četudi nimam nič proti, če se želi tako žrtvovati, sem pa to njegovo poved izkoristil za svojo misel, s katero sem zaključil krajšo kritiko izvajanja občinskega proračuna, pripravljenega rebalansa in nasploh delovanja tega občinskega vodstva. Pa se mu rekel, da ob pogledu na vse nerešene občinske probleme in neizkoriščene priložnosti res izgleda, kakor da bi to občino vodil kak upokojenec. Od aktivnega dela populacije, še posebej pa od tistih na javnih funkcijah, pač terjamo kaj več rezultatov, kot pa jih od tistih, ki so v zasluženem pokoju. Od župana, ki še nji v penziji smemo zahtevati veliko, še posebej če vodi občino, ki se ji reče mestna, ter v okolju, kjer je gospodarstvo nadpovprečno uspešno.

Moja izjava glede penzionistov na občini, ko pogledam nazaj, najbrž ni bila najbolj posrečena, čeprav je bila v kontekstu županovih besed in dejanj in se ozira na upokojenstvo kot na čas zmanjšane aktivnosti. Zato pa sem vendarle zaslišal nekaj gromkih in krepkih nazaj. Tega sem bil po svoje posebej vesel. To imam pač za dokaz, da svetniki in svetnice tudi poslušajo in vmes razmišljajo. Mnogokrat sem, kakor sem tudi tokrat, dejal že marsikaj kritičnega o občini, seveda vedno dokaj dobro argumentiranega, pa se ni odzval ne levi ne desni, ne kdo pred mano ne kdo za mano. Sem se počutil, kakor da govorim v prazno, sam med štirimi stenami, kakor bi govoril nemim, gluhim, zmedenim, nezgovornim. Tudi tokrat sem povedal par krepkih na račun slabega vodenja občine, a se ni zdelo praktično nikomur vredno braniti župana ali zaradi kakega drugega razloga s čim ovreči moje misli in argumente. So se pa zato odzvali na tiste besede v zvezi s penzionističnim vodenjem občine, ki so po svoje itak nepomembne, vstavljene zgolj kot dramski vložek.

Čeravno mi je bilo po svoje žal, ker sem začutil, da bi jih kdo lahko vzel za neumestne, celo žaljive, zato sem se zatem tudi opravičil zanje, sem pa po drugi strani vesel, da sem jih izrekel, saj imam zdaj dokaz, da kolegice svetnice in svetniki vendarle poslušajo, kar govorim. Sklep bi morebiti bil, ni edini možen, mi je pa všeč, da v zvezi z ostalim niso imeli kaj gorkega reči, pa so se obesili na mojo neumnost v zvezi z nevsakdanjo uporabo izraza »upokojenski«. Upokojencem najbrž res ni všeč, če jih kdo kakor koli povezuje z delom novomeškega župana. No, tudi to je ok.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

POBUDE IN VPRAŠANJA - 15. SEJA

Danes, 29. maja, sem na 15. seji občinskega sveta ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1. ODLOK O VZDRŽEVANJU ZANEMARJENIH STAVB - pobuda
Novo mesto se celo v samem mestnem jedru, ki je prežeto s stavbami velikega zgodovinskega, kulturnega in denimo arhitekturnega pomena za nas, sooča s slabo vzdrževanimi, celo propadajočimi objekti, ki kazijo podobo mesta in seveda nižajo ekonomsko vrednost nepremičnin v soseščini.
V oziru na to predlagam, da župan na junijski ali julijski seji občinskemu svetu v obravnavo predloži odlok, v katerem bo občina določila območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov.
Sprejem takega odloka omogoča novi 6. člen Zakona o graditvi objektov. V navedenem členu zakona piše tudi: »Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela.«
V odloku lahko, kakor pravi zakon, občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba, pravi zakon, dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine.
V četrtem odstavku 6. člena zakona je predpisana tudi izvršba del, če jih zavezanec ne izvede sam: »Če zavezanec v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisom o splošnem upravnem postopku.«
Za dela lahko občina založi tudi svoja sredstva in vpiše hipoteko. O tem govori peti odstavek zakona: »Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del.«
V skrajni fazi pa lahko občina, kakor piše v šestem odstavku 6. člena, zahteva tudi rekonstrukcijo ali celo odstranitev objekta: »Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta, lahko občina odredi odstranitev objekta.«
Predlagam torej, da občina izkoristi zakonsko možnost, sprejme pravno kvalitetno pripravljen odlok ter s tem posledično poskrbi oziroma vzpodbudi lepšo podobo mesta v prihodnje.

povezava na novelo Zakona o graditvi objektov (glejte 6. člen)
Zakon o graditvi objektov

2. JAVNO-ZASEBNA PARTNERSTVA - vprašanje
Župan je že ob začetku mandata napovedoval, da bo občina vrsto projektov izvedla tudi skozi javno-zasebna partnerstva.
Prosim za podatek, koliko javno-zasebnih partnerstev je bilo sklenjenih do danes, za katere projekte in kako so bili projekti izbrani, v kakšni vrednosti so, kakšne so pri posameznih projektih obveznosti enega in drugega partnerja.

3. FINANČNA SREDSTVA EU – vprašanje
Zanima me, na katere razpise, s katerimi projekti in v kakšni vrednosti namerava kandidirati občina za pridobitev sredstev Evropske unije od sedaj do konca mandata.

4. PRENOVA NARODNEGA DOMA - vprašanje
Prosim za aktualne podatke v zvezi s pripravami na prenovo Narodnega doma, ki se jo je novomeška občina v okviru projekta Evropska prestolnica kulture zavezala urediti najkasneje do leta 2012.
Prosim tudi za zapisnike vseh sej ustanove za prenovo in oživitev Narodnega doma od začetka leta 2007 do sedaj.

5. PRENOVA ŠANC - vprašanje
Prenova obzidja na kapiteljskih šancah je bila sicer napovedana že za leto 2007, a ni bila izvedena. Župan je prenovo Šanc napovedal tudi za letošnje leto, zato me zopet zanima, kdaj bo prenova razpadajočih ostankov srednjeveškega mestnega obzidja izvedena, koliko bodo previdoma dela stala in kdo jih bo izvedel.
Zanima me tudi, kdo je pripravil projekt za statično sanacijo obzidja ter kako pri projektu sodeluje škofija, po katere parceli se obzidje deloma vije.

6. ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV - pobuda
Predlagam, da občina oziroma župan napravi pregled še neodgovorjenih pobud in vprašanj svetnikov ter na naslednji seji tudi zagotovi odgovore na vsa še neodgovorjena vprašanja in pobude ter s tem poskrbi za boljšo informiranost svetnikov in javnosti ter za boljše delo občinskega sveta. Seveda pa je priprava odgovorov na pobude in vprašanja tudi zakonska obveza župana.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

IZREDNE ZADEVE

O 2. izredni seji občinskega sveta.

Jutri bo nova seja občinskega sveta. Ta seja bo izredna. Izredne seje se skliče, tako pravi Poslovnik občinskega sveta (24. člen), za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah in to le kadar ni pogojev za sklic redne seje. V poslovniku piše tudi, da je v predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje treba navesti razloge za njen sklic, priloženo pa mora biti tudi gradivo …

Predlog za izredno sejo je bil sicer dan pretekli mesec s strani skupine občinskih svetnikov, da bi na njej občinski svetniki opredelili svoj odnos do razvoja univerze oziroma univerzitetnega kampusa in nato na redni seji ob proračunu tudi ustrezno izrazili ta odnos v finančnem smislu, a je tedaj župan Muhič predlog za izredno sejo zavrnil in se kasneje tudi ni strinjal s tem, da bi sredstva za kampus oziroma za sofinanciranje gradenj v njem zagotovili v letošnjem proračunu. S tem so tedaj seveda tudi minili razlogi za izredno sejo. A Muhič jo zdaj vseeno sklicuje, dodaja pa še tri točke dnevnega reda.

Zakaj se je župan Muhič odločil za sklic izredne seje, ni jasno ne iz poznavanja razmer o zadevah, ki bi naj jih jutri občinski svet obravnaval, kakor tudi ne iz gradiva, ki ga je župan z vabilom poslal svetnikom. Vse to bi bilo, zdi se, moč obravnavati na redni seji, ki pa bi resda bila lahko posvečena taistim zadevam, kot bo ta izredna.
Toda bolj kot to ali gre oziroma ali lahko gre za redno ali za izredno sejo, kar je po svoje dlakocepski, a ne tudi povsem nesmiseln posel, pri vsem tem moti dejstvo, da župan občinskim svetnikom sploh ni poslal gradiva k vsem točkam dnevnega reda, ki ga je napovedal. Vabilu na sejo, ki je bilo poslano po pošti, je bilo dodano le gradivo za eno od štirih točk dnevnega reda, namreč gradivo o razvoju univerzitetnega kampusa – dve študiji izvedljivosti projekta. Pozorni in računalniško podkovani občinski svetnik, kar pač niso vsi, je lahko na spletni strani občine našel še gradivo k drugi izmed točk dnevnega reda, namreč o Narodnem domu. Gradivo za to sejo o preostalih dveh točkah dnevnega reda, torej o Novem trgu 6 in o projektu Historik hotels pa svetnikom ni bilo posredovano v nobeni obliki in ni nikjer na voljo nikomur. O Historik hotels si lahko človek sicer kaj najde na internetu, a kaj ko ne ve, kaj želi povedati o tem novomeška občina. O Novem trgu 6 pa nekaj od 29 občinskem svetnikov veva verjetno in slučajno le jaz in svetnik Škerlj, ki sva bila včeraj povabljena na sestanek o Novem trgu 6 z novim investitorjem (Betonal Trebnje) pri županu Muhiču, a še nama ni jasno, o čem naj bi odločali na izredni seji v zvezi s tem. Če svetniki nimamo gradiva se seveda težko odločamo o čemer koli.

Toda tudi gradivo k točkam dnevnega reda o univerzitetnem kampusu in o Narodnem domu je za občinski svet praktično povsem neprimerno. V zvezi z Narodnim domom je predstavljeno le zajetno gradivo, ki ga je pripravil ZVKD, in je v bistvu konzervatorski program za Narodni dom. Občinski svet s tem pravzaprav nima kaj početi. Seveda je prav, da se svetniki s tem gradivom lahko seznanijo. Glede na to, da je gradivo končno dostopno na spletni strani občine, kar sem kar dvakrat predlagal na občinskem svetu, in glede na to, da je bila pred časom pripravljena javna predstavitev tega dokumenta, so pogoji za seznanitev s tem strokovnim gradivom, zadovoljivi. Zgolj zaradi seznanitve s tem gradivom pa seveda res ne bi bila potrebna izredna seja občinskega sveta. Občinski svet bi seveda potreboval kaj več oziroma kaj drugega o zadebi Narodni dom. Pri tem sploh odmislimo, da je razpravljanje o tej zadevi po sprejetem proračunu precej manj smiselno. Navsezadnje je aktualno občinsko vodstvo vsaj na dveh primerih izkazalo svoj odnos do Narodnega doma. Prvič, v proračunu za letošnje leto ni na postavki za Narodni dom zagotovljenih niti toliko sredstev, da bi lahko zadovoljivo nadaljevali delo na tem sicer finančno in strokovno zahtevnem projektu, in drugič, občina na moje svetniško vprašanje, kakšni so sploh načrti oziroma kakšna je predvidena dinamika aktivnosti, da bi Narodni dom lahko bil prenovljen do leta 2012, ko se tudi s tem projektom novomeška občina udeležuje projekta Evropska prestolnica kulture, odgovorila povsem brez enega samega eksaktnega podatka. Skratka, nihče ne ve, kako naprej.
O drugi izmed štirih točk dnevnega reda jutrišnje seje, za katero je še bilo posredovano neko gradivo, pa itak dovolj pove dejstvo, da vodstvo občine oziroma koalicija ni prisluhnila zahtevam oziroma pričakovanjem oziroma predlogom opozicije, URS in Razvojnega centra, da bi bilo treba projektu nameniti nekaj milijonov evrov za njegov zagon oziroma razvoj, če ga želimo kam pripeljati. A posluha za to ni bilo.
O čem sploh razpravljati sedaj, je seveda vprašanje. Razprave najbrž nikoli niso odveč, posebej če pripeljejo, do kakšnih smelih odločitev, a zdi se, da je vodstvo občine o teh zadevah povedalo že dovolj in žal prav nič opogumljajočega in prav nič jasnega.

Smisel te izredne seje je v bistvu povsem nejasen. Navsezadnje ni k točkam dnevnega reda pripravljen niti en sam samcat sklep, kar pomeni, da nihče niti ne vidi potrebe, da bi se svetniki na izredni seji o čemer koli odločali, pa četudi je prav to sicer osrednji smisel izrednih sej občinskega sveta, če že ne sej občinskega sveta nasploh.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com