O tem, koliko denarja damo iz občinskega proračuna za zaposlene v občini in njenih zavodih ter za politiko.
Nekje je zagotovo meja, kjer se občan ali pa državljan začne spraševati, koliko denarja je pripravljen nameniti za delovanje neke javne inštitucije, da lahko še reče, da se vložek izplača. To je v nekem delu zagotovo povezano s posledicami dela inštitucije, nezanemarljiv pri tem pa vendarle ni niti delež, ki se ga namenja za plače birokratskega aparata. In ta delež je v občini Novo mesto, kakor sem nakazal že pred dnevi, vse prej kot zanemarljiv.
Mestna občina Novo mesto daje resda lep del svojega proračuna za plače zaposlenih v občinski upravi. Toda to je v resnici le del vseh stroškov proračuna, ki jih imamo s plačami. Pravzaprav gre za tako imenovane stroške dela, kamor poleg bruto plače prištevamo še prispevke, davek na plače, jubilejne nagrade, letni regres, regres za prehrano, stroške prevoza na delo in še kaj. Občinski proračun namreč v celoti ali v delu krije tudi plače številnih zaposlenih v občinskih javnih zavodih. Javnih zavodov in podobnih zadev, v katerih občina financira ali sofinancira stroške dela, pa sploh ni malo. In kakor bomo videli kasneje, so tudi številke, ki kažejo, koliko denarja gre za vse te zaposlene zgolj za to, da so, vse prej kot majhne glede na obseg novomeškega občinskega proračuna, posebej tistega realnega proračuna, ki je vedno znova razviden iz zaključnega računa.
Proračun financira plače in podobno marsikje, najprej je tu občinski svet s sejninami svetnikov, članov odborov in komisij ter nadzornega odbora, potem so tu župan ter podžupani, slednjih imamo v Novem mestu kar tri. Nekaj denarja gre iz proračuna tudi direktno za politične stranke, ki imajo zastopnike v občinskem svetu. Ne pozabimo niti na krajevne skupnosti. Zatem so tu plače skoraj stotnije zaposlenih na občini. Potem smo pa že pri javnih zavodih. Največji tozadevni porabniki, ker imajo seveda tudi največ zaposlenih, so vrtci (Ciciban, Pedenjped, Stopiče, Brusnice, Ringaraja, Petrov vrtec), nekaj malega denarja pa se steče tudi v druge občine, kjer imajo naši občani v vrtcih svoje otroke. Denar gre tudi za plače zavodov s področja kulture, za Kulturni center Janeza Trdine, Anton Podbevšek Teater, in posebej veliko za Knjižnico Mirana Jarca. S področja turizma gre denar za zaposlene v novoustanovljenem zavodu Zavod za turizem Novo mesto, s področja izobraževanja gre denar za Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto, zatem je tu področje športa z zaposlenimi v Agenciji za šport. Kar nekaj se za plače odteče v občinski Gasilsko reševalni center. Nekaj malega gre za Razvojno izobraževalni center Novo mesto in tudi za Posvetovalnico za učence in starše, ki je najbrž ena najbolj, kot se reče, nizkoprofilnih ustanov, ki se financirajo iz občine (o njih ne slišimo praktično ničesar), ter za Razvojni center Novo mesto. Morda sem celo še pozabil na kakšno ustanovo, ki tudi dobiva za plače iz občinskega proračuna, a vendarle se mi zdi, da je to vse. Skratka zavodov kot listja in trave, zaposlenih tamkaj pa še več..
Seveda nikakor nemudoma ne moremo reči, da je to preveč ali celo odveč, čeravno je silno veliko, toda nekdo bo ali pa bi že moral presoditi, kdaj je preveč in ali je tega zaposlovanja v občini in njenih ustanovah že preveč ali pa še premalo in bi v resnici za plače dali (radi) še kaj več.
V javnem sektorju tudi ni moč enako kakor recimo v gospodarstvu soditi glede učinkovitosti zaposlenih, ker so nekateri javni servisi vendarle silno pomembni pri oblikovanju človeka (vzgoja, izobraževanje, kultura, šport) ali pa kot občasni ali stalni servisi gospodarstvu oziroma zasebnemu sektorju (gasilci), četudi so lahko le latentno prisotni, pa so lahko njihove koristi silno velike v drugih sektorjih ali pa na daljši rok.
Kakor koli, primerno in dobrodošlo je, da enkrat in čimprej ugotovimo, koliko denarja gre za plače iz občinskega proračuna, da bi nenazadnje preverili ali drži teza, ki jo je na zadnji seji občinskega sveta posebej poudarjeno izrekel svetnik Boris Dular, jaz pa se ne obotavljam nekako izraziti strinjanje s tem, da bo počasi občina le še sama zaradi sebe in da bo kmalu še za gole plače težko zbrala.
Po deležu proračuna, ki ga imajo plače, tega sklepa niti ni moč takoj narediti. Toda ob zavedanju, da mora proračun avtomatsko, brezprizivno financirati nekatere zakonsko določene naloge, je na koncu pač res, da ob tem ostane bore malo za kaj drugega. Brez drugega, denimo brez investicij, vsaj recimo brez investicijskega vzdrževanja, pa si kakega resnega razvoja ali prijetnega bivalnega okolja tu ne gre obetati.
Točnih podatkov glede plač (še) nimam, ker tega ni moč dovolj določno razbrati ne iz proračuna občine, ne iz zaključnega računa občine, pa tudi ne iz poslovnih poročil številnih javnih zavodov.
Na občini bi vendarle morali biti sposobni ta podatek pripraviti, zato bom na naslednji seji občinskega sveta postavil tudi vprašanje v zvezi s tem.
Koliko denarja imamo sploh na razpolago v proračunu? Spremenjen občinski proračun kaže, da si občina letos obeta pridobiti 36,3 milijona evrov prihodkov - s predvideno 2,5 milijona evrov visoko zadolžitvijo vred. Mnogo jih sumi, jaz pa sem zelo odločno med temi, da je ta številka pretirana. Celo sami občinski finančniki pravijo, da je previsoko ocenjena. Realno si novomeška občina sme letos najbrž obetati le približno toliko prihodkov kot lani, torej kakih 28 milijonov evrov. A to so že drugi problemi ...
Torej k plačam in podobnim rečem, ki gredo iz proračuna za leto 2008. Kar bolj taksativno, da ne bo predolgo:
-63.000 evrov je predvidenih za plače občinskih funkcionarjev (plače, drugi osebni prejemki, prispevki), imamo seveda samo enega takega funkcionarja, temu pa se reče župan (proračunska postavka: 01011102, 01011105, 01011107),
-55.000 evrov si bodo letos predvidoma razdelili trije podžupani (proračunska postavka: 01011103),
-80.000 evrov bo šlo za sejnine občinskih svetnikov (proračunska postavka: 01011108),
-54.000 evrov za sejnine članov delovnih teles občinskega sveta (proračunska postavka: 01011109),
-13.000 evrov za sejnine nadzornega odbora (proračunska postavka: 01011111),
-2.485.000 evrov za plače zaposlenih na občini, njihove druge osebne prejemke, prispevke (proračunska postavka: 01011101, 01011104, 01011106)
-97.000 evrov si bodo razdelile politične stranke z zastopniki v občinskem svetu (proračunska postavka: 01084001),
-3.200.000 evrov, številka je približna, bo šlo za stroške dela v vrtcih (Ciciban, Pedenjped,...) (proračunska postavka: več postavk na proračunskem področju "Predšolska vzgoja"), kjer za plače dodatno prispevajo tudi starši,
-582.000 evrov za plače, prispevke in druge prejemke v Gasilsko reševalnem centru (proračunska postavka: 20032001),
-150.000 evrov za krajevne skupnosti, za njihove sejnine (proračunska postavka: 22016001 - sejnine udeležencem odborov),
-106.000 evrov za zaposlene v novomeškem Zavodu za turizem (proračunska postavka: 16047310 - tekoči transferi - sredstva za plače..., sredstva za prispevke...),
-137.000 evrov gre za osebne dohodke v Posvetovalnici za učence in starše (proračunska postavka: 03091201),
-137.000 evrov bi naj šlo tudi za Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto v zvezi s plačami (proračunska postavka: 03094101),
-170.000 evrov proračunskega denarja bodo predvidoma vzele plače v Agenciji za šport (proračunska postavka: 04081001),
-16.000 evrov bomo odrinili za plače v Osnovni šoli Dragotin Kette (proračunska postavka: 03091203) - sicer v osnovnih šolah za plače daje država, pa tudi denimo v Dolenjskem muzeju Novo mesto, Glasbeni šoli Marjana Kozina ...,
-830.000 evrov približno bo šlo za plače v Knjižnici Mirana Jarca (proračunska postavka: 05082001 - sredstva za plače ..., sredstva za prispevke ...),
-175.000 evrov za plače v Kulturnem centru Janeza Trdine (proračunska postavka: 05082002 - sredstva za plače ..., sredstva za prispevke ...),
-194.000 evrov za plače v Anton Podbevšek Teater (proračunska postavka: 05082018),
-30.000 evrov bo šlo za plačo lokalnega koordinatorja na RIC Novo mesto (proračunska postavka: 03095001).
Tako nekako. Morda sem kaj malega pozabil, preveč pa, sem kar prepričan, da ni nič. Za popravke, če bo kdo opozoril na kako napako, sem odprt.
Summa summarum, tako je rad rekel moj profesor biologije na Gimnaziji, tole znese na prst 8,6 milijona evrov.
8,6 milijona evrov damo iz občinskega javnega proračuna po temle grobem izračunu torej za plače, prispevke in podobne reči povezane s stroški dela na občini in njenih zavodih. Vse prej kot malo.
Opozarjam, da podatki niso povsem zanesljivi. So pa daleč od tega, da bi bili kaj prida slabi. A vsaj velikosti razred je brez dvoma pravi. To je dovolj za orientacijo glede tega, v kakšni godlji je novomeška občina. Vse ostalo so nianse.
Ne pozabimo še, da gre marsikje denar za delo ven tudi v obliki plačila študentskega dela, pogodbenega dela ipd. A ne bodimo tudi picajzlasti. Boljše plače se pa itak najde v kakem občinskem javnem podjetju ali d.d., toda tam veljajo druge zakonitosti.
Kakšen delež pa 8,6 milijona evrovo pomeni v občinskem proračunu. No, letos novomeški občinski proračun računa na 36,3 milijona evrov. 8,6 milijona evrov bi torej pomenilo skoraj 24% proračuna. Ker pa je realno, da bo prihodkov letos le 28 milijonov evrov, tako je dejala pred časom tudi občinska finančnica, pa bodo ti stroški za plače v resnici pomenili kar okoli 30% vseh razpoložljivih sredstev občine.
Odgovor na to, ali je to preveč denarja ali premalo, ki se ga namenja za birokratski in tudi ustvarjalni aparat občine, pa naj si izdela vsak sam. Jaz tega odgovora ne poznam. Pri tem pa lahko razsodniku pomaga še pogled v veljavni proračun občine za letošnje leto, kjer se vidi tudi kako zelo veliko ali silno malo denarja gre za kake druge reči, ki so komu pomembne.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
Ni komentarjev:
Objavite komentar