O še vedno slabih pogojih za plovbo s splavom po reki Krki, četudi je prav ta postal eden redkih prepoznavnih novomeških turističnih produktov.
Država je s sprejemom
Uredba o uporabi plovil na motorni pogon na odseku reke Krke skozi Novo mesto leta 2006 v Novem mestu omogočila začetek javnega rečnega prometa oziroma turistične plovbe. Občina pa je s sprejemom
odloka o plovbnem režimu, tudi ta je iz leta 2006, pogoje za izvajanje plovbe in ostale zadeve še določneje opredelila in sebi ter Agenciji za šport, ki ji je poverila skrb, naložila tudi nekaj nalog.
Skoraj dveletne izkušnje v zvezi z izvajanjem plovbe so dobre. Kompas Novo mesto, ki skupaj z Leopoldom Finkom iz Irče vasi prevaža turiste po reki, je zadovoljen, zdi se, da so splav medse nekako vendarle sprejeli tudi okoljevarstveniki, ki so imeli pred uvedbo in pred začetkom plovbe vrsto pomislekov, turisti, ki se prevažajo, pa tudi le nasmejani zapuščajo splav, meščani, ki hodijo ob reki ali preko mostov, pa vedno znova z zanimanjem opazujejo splav, ki polzi po rečni gladini in s katerega se sem ter tja zasliši harmonika in ki ga ponavadi veselo zasleduje cela kolonija rac. Ta novi novomeški turistični produkt je lani še kar uspešno kandidiral tudi za slovensko turistično nagrado
Sejalec.
Toda razmere so še vedno vse prej kot rožnate. In najbolj je zatajila prav
občina. Ta namreč še vedno ni uredila razmer za izvajanje plovbe – ureditev pristanišča, vstopno-izstopnih mest … Zato turisti vstopajo na splav preko preproste klančine, ki bi se ji dalo kaj očitati ne le iz estetskih vidikov, pač pa tudi varnostnih, kot pristanišče za splav pa začasno služi, kar prostor pod Šmihelskim mostom.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: 17. in 19. februar 2008)
