petek, 29. februar 2008

KOLESARSKE KASKADE

O kolesarski stezi iz Novega mesta proti Srebrničam.

Pravzaprav so pri tej zadevi skoraj dovolj le slike. Projekt je več kot očitno slab, saj je kolesarska steza zaradi neštetih uvozov na kmetijske površine s ceste Novo mesto – Straža zelo neudobna, rekli bi lahko celo, da je nevarna za marsikaterega manj izkušenega kolesarja. Obenem pa cela vrsta izvozov s kmetijskih površin na prometno cesto, kjer so hitrosti že nekaj večje, tudi pomeni svojevrstno nevarnost, pa četudi pripelje na cesto kak traktor le sem ter tja.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: 13. avgust 2007)

petek, 22. februar 2008

WWW MENU: PARIS

Zdaj pa pot pod noge in v Paris, Paris, Paris, Paris .


po Sašotovem nasvetu pa ne bom pozabil niti na čokoladnico La Charlotte de l'Isle .



(Fotografija: Pariz z očetom Petrom izpred debelih 30 let)

POBUDE IN VPRAŠANJA - 13. SEJA

Včeraj, 21. februarja, je bila 13. seja občinskega sveta, na kateri sem ob točki »Pobude in vprašanja« predstavil naslednje:

1. ZDRAVA MESTA IN NOVO MESTO - vprašanje
Novo mesto se je sredi devetdesetih let vključilo v slovensko mrežo Zdravih mest, ki je sicer projekt Svetovne zdravstvene organizacije. Glede na to, da ni znano, da bi novomeška občina od projekta odstopila, pa najbrž tudi ni smiselnih razlogov za kaj takšnega, me zanima, kdo na občini vodi ta projekt, kakšni so dosedanji rezultati in kakšen je sploh program dela občine v zvezi s projektom Zdrava mesta.

2. OBJAVA VEČJIH DATOTEK NA SPLETNI STRANI OBČINE - pobuda
V odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi s konzervatorskim programom za Narodni dom (032-7/2007-1320-207) je bilo rečeno, da ta ni primeren za objavo na spletni strani občine, ker je datoteka velika 17 megabajtov.
Menim, da ta razlog za odklonitev objave dokumenta na internetu v času, ko imajo številni uporabniki interneta v naši občini možnost izrabljati visoke hitrosti prenosa podatkov z interneta, ni ustrezen in ni zadosten. Zato ponovno dajem pobudo, da občina navedeni in podobne dokumente oziroma študije, raziskave ipd, ki se financirajo z javnimi sredstvi, objavlja na svojih spletnih straneh.
V zvezi z velikostjo datoteke pa naj zgolj dodam, da je datoteka s strategijo razvoja primarnega zdravstva velika preko 20 MB, a jo je občina vseeno objavila kot gradivo na strani občinskega sveta.

3. NOVI TRG 6 - vprašanje
Prosim za informacijo, kakšen odgovor je MO Novo mesto posredovala Ministrstvu za okolje in prostor v zvezi z vprašanjem ustreznosti vodenja postopka sprejemanja sprememb in dopolnitev UN Novi trg.

4. VIKENDI OB RAGOVEM LOGU - vprašanje
Na južnem oziroma jugovzhodnem robu gozda Ragov log je postavljenih nekaj vikendov oziroma podobnih objektov.
Zanima me, če je tu po veljavnih občinskih prostorskih in drugih predpisih dovoljeno postavljati objekte in na kakšen način.

5. VELODROM - vprašanje
Velodrom v Češči vasi je eden od največjih športnih objektov v Novem mestu, hkrati pa je to objekt, ki je bil dolga leta zanemarjan, sedaj pa po svojih omejenih možnostih zanj skrbi kolesarski klub. Glede na to, da je objekt občinski in glede na nekdanje načrte občine z njim dejansko le na pol zgrajen, me zanima, kakšni so načrti občine v zvezi z razvojem tega objekta, kakšna je časovna dinamika tega razvoja in koliko sredstev mora oziroma bo v posameznih letih občina vlagala v ta objekt ter koliko jih bo pridobila iz drugih virov, da bo uresničila svoje razvojne načrte v zvezi z njim.

6. GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM - vprašanje
Občina je v preteklih letih razglasila kar nekaj gozdnih površin v Novem mestu za gozd s posebnim namenom. V zvezi s tem me zanima naslednje:
-koliko površin v teh gozdovih je občina odtlej odkupila in kje ter koliko sredstev je za to namenila v posameznih letih od razglasitve,
-katere obveznosti v zvezi s temi gozdovi ima občina in kako jih izpolnjuje,
-ali se morda pripravlja razglasitev novih gozdnih površin v mestu za gozd s posebnim namenom.

7. PEŠPOT OB KRKI V MESTNEM JEDRU – vprašanje in pobuda
S Prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje mestnega jedra Novega mesta je predvidena ureditev sprehajališča po levem bregu reke Krke od Župančičevega sprehajališča na koncu Pugljeve ulice do Parka EU pod Jerebovo ulico. Zanima me:
-če namerava občina v letu 2008 to pot urediti,
-kolikor sredstev ureditev terja (projekt, odkup zemljišč, izgradnja ipd), ali so oziroma ali se pripravlja projekt za izvedbo,
-kako bo pot urejena,
-kako potekajo razgovori z lastniki zemljišč na bregu reke in ali bo občina pričela postopek razlastitve za ureditev javne poti, v kolikor ne bo moč skleniti dogovora z lastniki.
Ob tem dajem še pobudo, da naj občina novo sprehajalno pot po obrečnem obodu mestnega jedra poimenuje Sprehajališče Rudolfa IV. Habsburškega – po ustanovitelju Novega mesta.

8. RAZGLEDIŠČE Z ZVONIKA CERKVE SVETEGA MIKLAVŽA - pobuda
Novo mesto bi, kot je to primer v številnih drugih mestih, lahko dobilo svojo razgledno točko tudi z zvonika cerkve, denimo z zvonika cerkve Svetega Miklavža. S tem bi pridobili zelo atraktivno točko za meščane in seveda turiste, saj se od tam ponuja lep pogled na mestno jedro in na mesto s širšo okolico, razgledne točke pa so praviloma posebej dobro obiskane lokacije s strani turistov.
V oziru na to predlagam, da občina preveri stališče lastnika cerkve, torej novomeške škofije, do ideje, da bi v zvoniku uredili ustrezno stopnišče do nivoja okenskih odprtin na zvoniku, od koder bi se obiskovalcem ponujal razgled. Ureditev razgledne točke bi lahko bila seveda skupna naložba občine in škofije v prid razvoja turizma v mestu.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

četrtek, 21. februar 2008

ZABALINANO

O balinišču v Plavi laguni, ki to ni več.
Novomeško stanovanjsko naselje, ki ga poznamo pod imenom Plava laguna, je na strani, ki gleda proti reki Krki in Ragovem logu, most v ta gozd žal ni bil zgrajen, prav simpatično. Nudi nekaj sonca, veliko zelenja, igrala, nekatera so celo nepoškodovana, vrtec je tu, klopi na pretek, pa še ljudje so. Toda ponekje bolj drugod pa manj strmo pobočje, ki se vije od pozidane terase do gladine reke, skriva še kaj. Med tem se najde tudi balinišče. Že dolgo nazaj so ga postavili, seveda na črno, in že precej časa govorijo, da ga bodo obnovili. A stvar še kar propada, pa čeravno je v lepem okolju tik nad reko. Reč ne terja veliko, le urediti je treba dostop, prenoviti balinišče in namestiti še par klopi. To je moč narediti hitro in poceni. Očitno vseeno pretrd oreh za stanovanjsko skupnost, za krajevno skupnost in za občino. Vsak od njih pa bi v resnici lahko to nalogo prevzel nase.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: 19. februar 2008)

sreda, 20. februar 2008

PEŠCI MIMO KULTURNEGA SPOMENIKA

O prometnem znaku na kulturnem spomeniku.

Najbrž je neko pravilo, da je treba prehode za pešce označiti tudi z vertikalno prometno signalizacijo oziroma vsaj s to, kajti prehod za pešce med knjižnico in Krkino stavbo na t.i. Ljubljanskih vratih s talnimi oznakami ni zaznamovan denimo z zebro. Kaj je razlog slednjemu ni povsem jasno, kakor tudi ni jasno, če je bilo prometni znak potrebno namestiti ravno tik ob zanimiv arhitekturni element pročelja objekta v tem spominskem kompleksu na vhodu v staro mestno jedro. Menda obstaja še kakšna manj škodljiva rešitev, da pride človek varno preko ceste.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

1000 BESED: LABODJI UPEV

Reka Krka pri mostu v Ragov log, 19. februar 2008


torek, 19. februar 2008

ponedeljek, 18. februar 2008

KURS ZA URS

O Parkovih vprašanjih in mojih odgovorih v zvezi z Mogetom, URS in univerzo.

Na vprašanja časopisa Park:
1. Kako komentirate stališče poslanca LDS Mogeta?
2. Ali podpirate delovanje občinskega zavoda URS?
3. Ali vaša stranka oziroma vi osebno podpirate projekt univerze na Dolenjskem?


sem se odzval z naslednjim zapisom:


Odgovor na vprašanja časopisa Park v zvezi z univerzo v Novem mestu in mnenjem poslanca LDS Mogeta

Spoštovani!

Šolnik in poslanec Rudolf Moge je na papirju menda liberalni poslanec, po načinu govora pa očitno spada v čas dogovorne ekonomije in centralistično usmerjane družbe. Odgovor Mogetovemu nepotrebnemu razglabljanju je enostaven. Namreč, vsako mesto, občina in regija si lahko in si bo v okviru svojih zmožnosti samo odrejalo svojo razvojno pot. Od naše države in njenih državnozborskih poslancev, ki jih bogato financira tudi novomeško davkoplačevalstvo, pa ne pričakujemo postavljanja preprek pri projektih, ki so dobri za nas in za državo, a že sami po sebi dovolj zahtevni. Ne pričakujemo niti kaj posebnega, saj naše Novo mesto od države doslej še nikoli česa posebnega ni dobilo, pričakujemo pa enakopraven odnos, odnos kakršnega imajo poslanci in podobni do takih pobud v Ljubljani, Mariboru ali Kopru in še kje. Moge in njegovi somišljeniki bodo le težko pojasnili, zakaj bi se denimo Novo mesto moralo odreči univerzi na račun tega, da bi to smeli, mogli, celo morali imeti denimo v Ljubljani, Mariboru, Kopru. Ker je Moge Štajerec in ker ga očitno bode vprašanje razvoja visokega šolstva po Sloveniji, lahko enostavno predlaga ukinitev univerze v Mariboru. Pa bo del problema, ki ga on vidi, rešen. V Novem mestu bomo z veseljem zapolnili morebitno praznino, ki bi s tem za trenutek morebiti nastala.

V Novem mestu se univerzi ne smemo odreči. Tu smo, kakor so še ponekod, razvoj univerze oziroma gospodarstvo znanja pač prepoznali kot vitalno pomembno nalogo, celo kot gospodarsko panogo, ki bo mestu in širšemu prostoru ponudila možnost novega razcveta.
Kar zadeva mene, lahko Slovenija postane tudi učilnica Evrope, z ducatom kvalitetnih, specializiranih univerz., kamor bodo po znanje hodili iz vse Evrope, ne pa le iz sosednje vasi. Svet je dovolj majhen, da bodo povsod celo na globusu za gospodinjsko rabo našli tudi Slovenijo in Novo mesto, če imata svetu kaj pametnega ali posebnega ponuditi. Če Moge misli, da razvoj univerz ni razvojna priložnost geografsko in ekonomsko majhne Slovenije, potem pa itak bolje, en skromen nasvet, da odstopi z mesta poslanca v Državnem zboru.

Bolj kot Mogetove sholastike pa se v zvezi z razvojem univerze v Novem mestu vendarle bojim novomeške dejanskosti, novomeške počasnosti in neambicioznosti. Na čelu občinskega zavoda Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto (URS), ki bi naj poganjal desetine milijonov evrov vreden projekt, ki sicer po mojem mnenju niti še ni vreden naziva projekt, imamo osebo, ki se očitno ne more odločiti niti to, kaj bi v življenju rada počela ter zato pri svojem vsakdanu niha med Novim mestom, Novo Gorico, Ljubljano in še čim. Na čelu takega posla ne pričakujem česa takega, pač pa pričakujem človeka, ki 24 ur dnevno dela in misli o tej novomeški univerzi in dela vse le za to. Če ni za direktorja v Novem mestu, naj bo raje profesor v Novi Gorici. Razvoj novomeške univerze potrebuje na vodilnem mestu in še na nekaj mestih pod njim osebe, ki so povsem predane tej zadevi in so seveda visoko usposobljene. Razvoj novomeške univerze ne sme biti nek šušmarski posel, nekaj za popoldansko obrt oziroma za hobi. Ne znam si predstavljati kakšnega resnega direktorja, da bi poleg vodenja svoje firme, popoldan malce delal še za konkurenco. Le kako bi izgledalo, če bi direktor Krke Colarič, popoldne delal še za Lek, zvečer pa recimo za Plivo? Imel bi občutek, da gara, a Krka ne bi nikamor prišla. Kakor koli, od župana pričakujem, da bo ta morda celo ključni problem na nek način saniral.

Na URS sicer zasledujem zelo počasno in nezadostno delo – sploh ni jasnega programa razvoja, ni dovolj ambicioznega iskanja (so)investitorjev, prostorski del projekta napreduje šepavo, kadrovsko se ne krepi … Lani URS skupaj z občino niso bili sposobni izrabiti niti nekaj stotisoč evrov, ki so jim bili namenjeni v občinskem proračunu za razvoj univerzitetnega kampusa v Drgančevju. Denar za plače so seveda porabili.
Imamo torej v zametkih odlično idejo, recimo ji za hec kar projekt, ki pa zelo šepa v izvedbi. Zato ne čudi, da nas vsi po Sloveniji pri teh ambicijah prehitevajo z vseh strani in na vse mogoče načine. Ob takem delu niti ne čudi, da se pojavljajo ljudje z idejami, kot so Mogetove.

Novomeška univerza naj bi nudila visoko izobražene kadre za razvoj gospodarstva, tudi novomeškega gospodarstva, toda vprašanje je, če smo usposobili zadosti in ustrezen kader, da bomo tu sploh razvili univerzo. Ali pa dve univerzi, če bo treba.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

Več in ostalo pa na:
http://www.park-on.net/?p=2021
in
http://www.park-on.net/?p=2017


Oglejte si tudi:
Zakon o visokem šolstvu
Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva
Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto
Visokošolsko središče Novo mesto
Fakulteta za informacijske študije
Visoka šola za tehnologije in sisteme
Visoka šola za upravljanje in poslovanje
Društvo akademska pobuda

nedelja, 17. februar 2008

KOZOLCI PRI OREHKU

O skupini kozolcev pri Velikem Orehku.

V podgorskem koncu novomeške občine najdemo seveda najraznovrstnejše kozolce – stegnjeni, dvojni stegnjeni, na kozla, s plaščem, toplar. Del te mavrice tukajšnjega lesenega stavbarstva je moč videti tudi pri Velikem Orehku, ki ga najdemo med Stopičami in Dolžem. Tu je večja skupina, mislim da devetih kozolcev, ki je najbrž tudi ena večjih skupin kozolcev na našem koncu nasploh. V svoji kultni knjigi o kozolcu jih je pred nekaj desetletji vidno izpostavil tudi arhitekt Marjan Mušič.


Lokacija kozolcev po GPS:
N 45° 46.490'
E 015° 13.690'
cca 304 n.m.v.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: kozolci v Velikem Orehku, 14. februar 2008)

sobota, 16. februar 2008

1000 BESED: KRT V DRŽAVNI UPRAVI

Defranceschijeva ulica – Upravna enota, 13. februar 2008

petek, 15. februar 2008

SMETI POD KROŠNJAMI DREVES

O smeteh, ki so se naselile tudi sredi Ragovega loga.



Verjamem, da so med nami takšni, ki menijo, da neodgovorna mladež po nepotrebnem in po nemarnem smeti sredi naših gozdov. Tudi sredi Ragovega loga. Smeti so res tudi tam. A to najbrž ni osrednji problem. Problem, ki je večji, kot je kup smeti sredi Ragovega loga, je, zakaj smeti, če že so, in verjeti je, da tako še dolgo bo, nihče ne odstrani. Tudi sredi Ragovega loga. Ta log je bil pred nekaj leti razglašen za neke vrste mestni gozd, večina ga je sicer še v privatni lasti, a s tako odločitvijo občine smo smeli pričakovati ne le spremenjen odnos lastnikov gozda do svoje lastnine, katere raba je postala odtlej še bolj omejena, pač pa smo smeli pričakovati, da bo nekoliko krepkejši del odgovornosti v gozdu prevzela tudi občina. To se sme razumeti vsaj v tem skromnem obsegu, da bi naj občina skrbela za urejenost gozda, če že drugega ne, da vsaj smeti pobira oziroma odnaša. Tu pa se očitno zatika. Dandanes, tako izgleda v praksi, ni jasno, kdo se s tem problemom ukvarja, četudi je, kakor je vidno tudi s fotografije, problem s smetmi pod krošnjami dreves kar neskromno prisoten.
Zanašati se na kulturo obiskovalcev gozda, da bi ne odmetavali reči, in na udarniškega duha bližnjih šolarjev, da bodo pridno zbirali smeti v vrečke, je v teh časih nekoliko nerealno. Konec koncev pa imamo za take reči, da nam smeti ne smrdijo ravno v nos sredi mestnega zelenja, tudi javno podjetje, če že ne koncesionarja.

Lokacija kupa smeti po GPS:
N 45° 48.470'
E 015° 10.018'
cca 177 metrov n.m.v.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


(Fotografija: Ragov log; 14. februar 2008)

četrtek, 14. februar 2008

ANSAMBEL KOZOLCEV

O skupinici kozolcev toplarjev pri Vinji vasi.


Kakor mi je pred par dnevi pokazala Ivica Križ med podobami Novega mesta, ki jih hranijo v muzeju, so se kozolci pred desetletji še umeščali praktično tik ob današnje mestno jedro. In to v sploh ne skromnem številu. Tudi grmske njive, denimo, na posestvu nekdanje Kmetijske šole Grm, so bile vse tja do prodora IMV nanje okrašene s kozolci. Danes ni seveda ne prvih ne drugih. Tudi v okolici mesta je kozolcev vse manj, na kakšno skupino kozolcev pa je sploh težko naleteti. A eno od danes redkih skupin kozolcev, večinoma so toplarji, v naši občini vendarle najdemo pri podgorjanski Vinji vasi, nedaleč stran od ceste Novo mesto – Metlika. So zgledno ohranjeni, skromni, prav nič bahavo okrašeni, predvsem pa so še dandanes v funkciji, saj pod njihovo streho še hranijo pridelke, kmetijsko mehanizacijo, tudi drva, zagotovo pa se v poletnih mesecih za njihovimi lesenimi mrežami v mehkem senu najde tudi kaj ljubezni.

Lokacija kozolcev po GPS:
N 45° 44.136'
E 015° 12.917'
cca 440 n.m.v.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: kozolci pri Vinji vasi, 13. februar 2008)

sreda, 13. februar 2008

torek, 12. februar 2008

ponedeljek, 11. februar 2008

OBJAVA ODGOVOROV NA POBUDE IN VPRAŠANJA

O objavi odgovorov na pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov.

Pred meseci sem na občinskem svetu dal pobudo, da naj občina na svoji spletni strani poleg ostalega gradiva za občinski svet objavlja tudi odgovore na pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov, ki jih pripravlja občinska uprava.
Sprva so sicer trdili, da je to težko in da bi potrebovali dodaten kader, da bi ustregli moji pobudi, a vendar so v Službi občinskega sveta sedaj očitno še dodatno napeli mišice in uspeli rešiti tudi ta problem. Čestitk vredno.
Med odgovori na pobude in vprašanja se zagotovo skriva tudi marsikatera za širši krog občank in občanov zanimiva informacija.

Zaenkrat so, kakor sem opazil, na občinski spletni strani uspeli objaviti naslednje:

Odgovori na pobude in vprašanja – 12. seja

Odgovori na pobude in vprašanja – 11. seja

Odgovori na pobude in vprašanja – 10. seja

Odgovori na pobude in vprašanja – 9. seja

Odgovori na pobude in vprašanja – 8. seja


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

NEMI GOVOREC: PANKA N(A)M MANKA

Prešernov trg, 10. februar 2008

nedelja, 10. februar 2008

sobota, 09. februar 2008

NOVOMEŠKA ŽITNICA

O štalah in poljih med Češčo vasjo in Stražo.


Če je imelo Novo mesto kje kdaj svojo žitnico, tako kot jo je recimo Jugoslavija imela v Vojvodini in Sovjetska zveza v Ukrajini in Belorusiji, potem je ta zagotovo bila na le rahlo vzvalovljenem območju med mestom, Straškim hribom, Stražo in reko Krko.
Širna polja, ena preorana, kakšna pa tudi ne, se še danes raztezajo vsevprek. Štale, le štale ob Zalogu, nedaleč od lokacije nekdanjega, med drugo svetovno vojno požganega in nekaj kasneje porušenega dvorca Brajtenav, pa sedaj že bolj ali manj propadajo in zdi se, da se v ta prostor namesto vzreje krav izpod rok kmetijske zadruge seli obrt.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografija: ravnina ob Krki - s Kuzarjevega Kala, 22. avgust 2006; nekdanje štale ter polja ob Zalogu, 8. februar 2008)

petek, 08. februar 2008

četrtek, 07. februar 2008

NOV KANDIJSKI KOŠ ZA SMETI

O novem košku za smeti, ki je v kandijskem križišču nadomestil uničenega starega – po res dolgem času.

Očitno se tudi v Novem mestu počasi nekam pride. Daleč ne, nekam pa. Trajalo je, trajalo je zelo dolgo, a na koncu so odgovorni občinski veljaki in njihovi koncesionarji vendarle odstranili povsem uničen košek za smeti ter ga nadomestili z novim. Če ne bi bilo zaradi počasnosti neprimerno, bi lahko odgovornim za ta uspeh tudi čestitali.

Referenca: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/01/slab-reakcijski-as-oskrbnikov.html


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografija: križišče ob Kandijskem mostu, 6. februar 2008)

OGLASI SE: TIDE

Trdinova ulica, 6. februar 2008

sreda, 06. februar 2008

VOJSKA ALI STANOVANJA NA POGANCIH

O stanovanjskem naselju, ki ga želijo zgraditi na Pogancih, kjer pa ima v veljavnih prostorskih aktih vojska svoje rezervirano območje.

Na januarski seji občinskega sveta je bil v prvi obravnavi tudi občinski podrobni prostorski načrt Poganci. Pod tem dolgim imenom se skriva ureditev nekoliko večjega stanovanjskega naselja, ki, kakor piše v gradivu, namerava združevati:
-212 ležišč v novem domu starejših občanov,
-70 oskrbovanih stanovanj,
-136 stanovanj v večstanovanjskih objektih,
-12 stanovanj v vrstnih hišah ter
-nekaj poslovnih prostorov za oskrbo soseske.

Pri tem načrtu me moti kup stvar, med njimi tudi naslednji dve, od katerih je ena pravne narave, druga pa zdravorazumske narave.


1. STANOVANJA ZA VOJSKO?
Bodoče stanovanjsko naselje so se odločili umestiti v prostor, ki je v veljavni urbanistični zasnovi Novega mesta namenjen družbenim dejavnostim, točneje vojaško-obrambni dejavnosti. Tu je eno od dveh tovrstnih območij v mejah Novega mesta. Drugo je vojašnica v Bršljinu. Če bi naj, kakor kaže, bršljinska vojašnica v Novem mestu ostala na dolgi rok, pa z vojaškim območjem v Pogancih kaže drugače, saj bi naj vojska to območje zapustila. Toda v veljavnih občinskih planskih prostorskih aktih je stvar zaenkrat še nedvoumno zapisana in zarisana, območje v Pogancih pa ni namenjeno kakršnim koli družbenim dejavnostim, še manj pa stanovanjskemu naselju, pač pa je namenjeno vojski. Tako bo, dokler ne bo občina svojih planskih dokumentov na ustrezen način spremenila.
V besedilu Urbanistične zasnove Novega mesta pod točko 3.4., ki se glasi »Ureditev prostora za obrambo in zaščito« piše naslednje: »Območja za obrambo so razmeščena skladno z obveznimi izhodišči obrambe s predvideno izključno rabo oziroma nadzorovano rabo za področje obrambe. Na območju urbanistične zasnove so tako za področje obrambe perspektivni:
-dve območji vojašnic s pripadajočo infrastrukturo izključne rabe in
-območje nadzorovane rabe varnostnega pasu skladišča vojaške opreme, bojnih in minsko eksplozivnih sredstev.«
Znano je, da gre za območji v Bršljinu in na Pogancih.
Ni razjasnjeno, kako lahko potemtakem nekdo prav na vojaškem območju v Pogancih riše stanovanjsko naselje z domom starejših občanov in oskrbovanimi stanovanji, četudi v prvem členu odloka o tem naselju na Pogancih piše, da upoštevajo dolgoročni plan. Ga res ali pa je to le zapis za dekor?
Upajmo, da vsaj na občini vedo, kaj počno. Kajti v nasprotnem bi se znali sčasoma znajti pred velikim in dragim problemom.

K temu gre dodati samo še to, da je v območju urbanistične zasnove Novega mesta predvidenih precej nedvoumnih površin za stanovanjsko gradnjo, zlahka bi se investitorji odločili za eno takih, medtem ko naj bi naraščajoče potrebe po varstvu in oskrbi starejših občanov, kakor lahko beremo še v besedilu ob spremembi urbanistične zasnove iz leta 2004, odrejali predvsem ob obstoječih v Šmihelu.

2. POGANCI ODSLEJ BREZ IGRIŠČ IN DALEČ OD ŠOL
Že precej let spremljam pripravo prostorskih aktov v Novem mestu, a sem vedno znova presenečen nad pomanjkljivostjo strokovnega dela. V premnogih primerih. Tudi pri snovanju stanovanjskih naselij. V primeru predvidenega stanovanjskega naselja na Pogancih bi lahko komentiral marsikaj, a se imam tule voljo ustaviti le na dveh točkah:

a) Kako v šolo?
Nikakor mi ni jasno, čemu občina v tej fazi razvoja mesta verificira razvoj stanovanj na povsem obrobnih predelih Novega mesta. Tudi na občinskem svetu sem to vprašanje orisal na povsem enostavnem in banalnem primeru oziroma problemu, s katerim se bodo žal morali spopadati mladi prebivalci tega morebitnega novega naselja. Namreč, v bližini območja na Pogancih ni prav nobene osnovne šole in tudi ne šole nasploh. Seveda tudi vrtca ni. Najbližji osnovni šoli sta denimo Šmihel in Grm, ki pa sta od tu oddaljeni 2-3 kilometre. Peš vsak dan v šolo 3 kilometre daleč ob zelo prometnih cestah, ki so deloma celo brez pločnikov? Prav »očaran« sem nad »urbanisti«, ki iz poslovnih interesov (ali pa neznanja, kaj pa vem …) tako otežkočajo vsakdan otrok. Nič kaj dosti drugače seveda ne velja za starejše prebivalce tega morebitnega naselja na Pogancih, ki so sila daleč od zdravstvenih storitev in tudi od mestnega jedra, ki jim s svojimi verskimi, kulturnimi in podobnimi vsebinami načeloma pomeni privlačen prostor vsakodnevnika. Ker je za pešačenje do šol in ostalega skoraj predaleč, jim ostane le povsem nefunkcionalen mestni avtobusni promet ter kolo v mestu, ki mu še zelo močno primanjkuje kolesarskih stez.

b) Naselje brez igrišč:
Druga izmed reči, ki so me pri načrtu tega naselja silno presenetile, pa je, da je praktično povsem brez urejenih športno-rekreacijskih površin. Čeravno so se načrtovalci, ki so prišli predstaviti načrt na občinski svet pohvalili, da bo tu svoj dom našlo kar kakih tisoč ljudi, niso znali v tem načrtu pokazati niti pedi športnega ali otroškega igrišča, ki bi tem desetim in več stotnijam ljudi zagotovo dobro služila, saj bi kdo med njimi, ne dvomim, rad igral košarko, odbojko, morda mali nogomet, balinal s kolegi ali pa se enostavno gugal.
Še več, edina resna omemba športno-rekreacijskih površin v tem načrtu oziroma odloku je v njegovem 20. členu, ki se imenuje »Odstranitev obstoječih objektov«. Tam načrtovalci zapišejo, da bo zaradi novih predvidenih gradenj in ureditev potrebna na zemljiščih investitorja tega načrta odstraniti vse obstoječe objekte, med ostalim tudi dve športni igrišči. Začuda se jih niso spomnili nadomestiti, pa čeravno so znali pa za potrebe avtomobilov v tem naselju odrediti obsežne površine. Avtom torej da, otrokom pa ne.
Ko je predstavnica podjetja, ki načrtuje to naselje, na odboru za okolje in prostor prejela to pripombo, je dejala, da igrišča niso predvideli, ker je rekreacijsko območje urejeno pri Svetem Roku. No, kdor pozna ta del mesta, ta ve, da na Svetem Roku sploh ni nič kaj dosti tovrstnih površin, in ta ve tudi, da je eno od drugega po zraku oddaljeno nekaj sto metrov, po cesti pa še bistveno več. Predvsem pa je mnogim urbanistom dandanes že jasno, da se take površine za potrebe stanovalcev posameznih naselij ureja v osrčju posameznega stanovanjskega naselja. Zakaj v Novem mestu to nekaterim ni jasno, pa še ni znano.

Pravzaprav me pri celi zadevi še najbolj čudi, da vsaj občinske strokovne službe teh prostorskih dokumentov, preden jih župan preda v presojo in sprejemanje občinskemu svetu, ne spravijo na strokovno ustreznejši nivo, če tega že načrtovalci sami ne naredijo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


(Fotografija: romsko naselje Poganci; 19. avgust 2006)

WWW MENU: TIMES IN DOMAČIJA

Danes res ne gre zamuditi spletne strani na Times On Line, kjer ponujajo zapis o naših vinskih goricah, Matjaževi domačiji in mestu, ki je to vse od leta 1365, kar se vse angleškemu turistu nudi za menda borih 495 funtov.

torek, 05. februar 2008

BREZ PLAČILA ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ZDRAVSTVO

O stimulativni odločitvi občinskega sveta, da se za gradnjo objektov za šolstvo, znanost in zdravstvo v novomeški občini odslej ne bo plačevalo komunalnega prispevka na območjih, ki jih zadeva na zadnji seji sprejeti odlok.

Na seji občinskega sveta sem, kakor sem napovedal, vložil amandma k odloku o komunalnem prispevku. Za amandma sem, kakor veleva poslovnik občinskega sveta, pridobil ne le potrebnih pet, pač pa več kot zadostnih in vzpodbudnih dvajset podpisov kolegic svetnic in kolegov svetnikov. Amandma je bil potrjen tudi pri glasovanju. Če se dobro spomnim, je bil rezultat glasovanja 19 za amandma in 8 proti amandmaju.
Proti amandmaju so bili v delu oblastne koalicije. To me čudi le malo, bolj pa me čudi, da amandmaja ni podprl svetnik Štefan David (Zveza za Dolenjsko). Čemu me to čudi?

Pač, Štefan David je še lansko jesen zagovarjal oprostitev plačila komunalnega prispevka v primeru gradnje prizidka Šolskega centra Novo mesto in zagotavljal, da se bo takisto, ko nanese priložnost, odločal tudi v drugih podobnih primerih.Tako je Štefan David povedal ne le tedaj na občinskem svetu, ampak je tako nekako denimo odgovoril tudi na vprašanje časopisa Park, ali bo kot občinski svetnik ob obravnavi novega odloka o komunalnem prispevku aktivno zagovarjali rešitev, da je treba gradnje na področju izobraževanja v celoti oprostiti plačila komunalnega prispevka, tako kot je bilo oproščeno ministrstvu za šolstvo. Povedal je: »(…) Glede na že predstavljene argumente je logično, da kot občinski svetnik podprem rešitev oprostitve komunalnega prispevka tudi pri podobnih projektih na področju izobraževanja, ki jih podpira občina in so v njenem interesu. Osebno menim, da je področje izobraževanja in razvoja človeških virov posebnega družbenega pomena za razvoj našega gospodarstva in regije, zato je opravičeno, da se v največji možni meri zagotovijo pogoji za delo in razvoj izobraževalnih ustanov. (…)« In zatem je v istem intervjuju na vprašanje, kakšen je vaš odnos do drugih gradenj in plačevanja komunalnega prispevka, katerim vrstam gradenj in kje bi znižal plačilo prispevka in katere bi celo oprostil plačila tega prispevka in zakaj, dejal celo še naslednje: »Zagotovitev komunalno opremljenega zemljišča je le ena od možnih podpor občine k realizaciji določenih projektov posebnega družbenega pomena. Izobraževanje prav gotov spada mednje. Zato oprostitev plačila komunalnega prispevka ne pomeni izgube, ampak podporo k določenemu projektu.« (celoten intervju: http://www.park-on.net/?p=1374 )

No, v tokratnem primeru, ki je zelo podoben njegovemu, se je Štefan David odločil zelo drugače od tistega, kar je napovedoval na občinskem svetu in v časopisu Park. A imel je možnost, da stori, kakor je napovedoval. Ne more reči, da mu ni bila dana.
Prvo možnost je imel, ko sem mu pred začetkom seje občinskega sveta ponudil, da se podpiše pod amandma odloka in tako postane eden njegovih predlagateljev. A podpis je zavrnil z besedami, da je to pač politika. Nisem povsem dobro razumel, kaj želi s tem reči, zato sem ga prosil, da vendarle malce natančneje pojasni svojo odločitev in pojasni, zakaj dela drugače, kot je napovedoval jeseni. Pa me je že nekoliko neprijetno gledal. Z vprašanjem sem vztrajal in ga zagrizeno ponovil še par krat. Odgovora vendarle nisem dobil. Nič hudega.
Drugo možnost, da bi njegove jesenske besede postale meso, pa je Štefan David imel, pri samem glasovanju. Lahko bi dvignil roko za amandma. Toda tudi te možnosti ni izkoristil, saj je glasoval proti temu, da bi gradnje objektov s področja šolstva, znanosti oz. raziskovanja ter zdravstva na območjih, ki jih zadeva ta odlok, bile brez plačila komunalnega prispevka. Nič hudega, amandma, ki torej razbremenjuje investitorje je bil pač vseeno sprejet.

Seveda pa je način sprejema odloka z amandmajem vred le del zgodbe.
Naloga novomeške občine je zdaj tudi ta, da takšno olajšavo, ki jo občina nudi v svojem prostoru, kar je seveda njena primerjalna prednost napram marsikateri drugi občini, ustrezno promovira pri investitorjih ter na ta način v svojem prostoru vzpodbudi vsaj kakšno gradnjo več in morda privabi celo kakšnega vsaj drobnega novega investitorja od drugod. Tako bo ta odločitev postala tudi na krajši rok oziroma prej ekonomsko upravičena.

Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/01/komunalni-prispevek-za-nae-ole.html


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ponedeljek, 04. februar 2008

petek, 01. februar 2008

POBUDE IN VPRAŠANJA - 12. SEJA

Na 12. seji občinskega sveta, ki je bila včeraj, 31. januarja 2008, sem pri točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje teme:

1. NARODNI DOM - vprašanje
V odgovoru na moje svetniško vprašanje (032-7/2007-1320-207) je bilo navedeno, da je upravni odbor Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma potrdil konservatorski program, ki bo služil za nadaljnje aktivnosti. Ob tem je bilo v odgovoru na moje svetniško vprašanje z iste seje (032-7/2007-1320-211) navedeno, da je obnova Narodnega doma vključena v projekt Evropska prestolnica kulture 2012. Zanima me torej naslednje:
-Katere so predvidene nadaljnje aktivnosti v zvezi s prenovo Narodnega doma?
-Katere aktivnosti bodo izvedene v letu 2008, kdo je nosilec posameznih nalog in koliko sredstev zahtevajo ter kolikor od teh sredstev bo zagotovljenih v občinskem proračunu in koliko ter od kje bodo prišla ostala finančna sredstva?
-Kakšna je ocenjena vrednost stroškov celovite prenove Narodnega doma?
-Kako mora potekati dinamika del v zvezi z Narodnim domom, da bo ta lahko prenovljen do leta 2012 in koliko sredstev občinskega proračuna bo to terjalo po posameznih letih?

2. CIRKUS - vprašanje
Prosim za informacijo, kakšna je bila višina najemnine igrišč na Loki, ki jo je plačal cirkus – t.i. Dunajski cirkus za december in januar ter koliko je stala sanacija poškodovanih igrišč in nasploh čiščenje igrišč po odhodu cirkusa in kdo ter kdaj je to poravnal?
Če sem prav obveščen, je cirkus po vrtcih otrokom razdelil vstopnice za cirkus. Zanima me, ali sme katerokoli podjetje v vrtcih otrokom ponujati proizvode ali storitve, ki so zanje potencialno zanimive? Zanima me tudi, če vodstva vrtcev ali občina dopušča trgovcem prodajo v vrtcih.

3. HUMANITARNI CENTER – vprašanje
V proračunu za leto 2007 je imela MO Novo mesto rezerviranih 200.000 evrov za nakup prostorov za Humanitarni center. V obrazložitvi proračunske postavke 08 109 008 Investicijski odhodki – Humanitarni center pa piše, da v letu 2007 ni prišlo do sklenitve pogodbe med MO Novo mesto in prodajalcem objekta Mercator d.d. glede prodaje oziroma nakupa objekta.
Prosim za informacijo, zakaj v letu 2007 to ni bilo realizirano oziroma iz kakšnih razlogov ni bila sklenjena pogodba ter kakšne so garancije, da bo to storjeno v letu 2008.

4. VRTCI – vprašanje
Prosim za podatek, kateri vrtci in osnovne šole v novomeški občini so bili prenovljeni od leta 1998 do danes s sredstvi občinskega proračuna – kje, kdaj, koliko sredstev je bilo namenjeno zanje v posameznih proračunskih letih.

5. PLOVILA NA REKI KRKI - vprašanje
Poleg znanega turističnega splava je na plovbnem območju v Novem mestu moč videti še par plovil na motorni pogon, a ta niso, kakor je slutiti, namenjena javnemu prevozu potnikov, kar pa je, kolikor mi je znano, sicer eden izmed osnovnih pogojev za pridobitev možnosti za plovbo po odloku in uredbi.
Prosim za podatek, če imajo vsa plovila na motorni pogon, ki so na vodi na plovbnem območju v Novem mestu ustrezna dovoljenja za plovbo ter kako so oziroma kako bodo inšpektorji reagirali, če plovila nimajo ustreznih dovoljenj?

6. LUČI NA ROTOVŽU – vprašanje
Odgovor občine na mojo svetniško pobudo v zvezi s popravilom nedelujočih luči na pročelju rotovža, ki sem jo dal jeseni, je bil: »Tekoče vzdrževanje Rotovža je Mestna občina Novo mesto s sklenitvijo pogodbe o upravljanju prenesla na stanovanjsko podjetje Zarja d.d., ki je bilo s strani občine že večkrat opozorjeno, da zamenja nekaj pregorelih žarnic na pročelju Rotovža. Po naši zadnji urgenci smo dobili ustni odgovor, da bodo žarnice zamenjali v najkrajšem času.«
Zanima me, zakaj problem še vedno ni urejen ter kdaj bo in tudi zakaj se podjetje Zarja ne odziva na zahteve občine v zvezi z vzdrževanjem objekta.

7. DODATEK K PLAČAM NA OBČINI – vprašanje
V mesecu decembru je bil na občinski oglasni deski objavljen seznam uslužbencev občine, ki prejemajo tudi do 35% dodatek k plači. Glede na to, da gre za precej visok dodatek, predvsem pa glede na to, da je uslužbencev, ki so prejeli ta dodatek, precej, me zanima, po kakšnih kriterijih se podeljuje te dodatke, kdo o tem odloča in kdo so uslužbenci, ki so v letu 2007 tak dodatek prejeli, v kakšnem % po posameznem mesecu in za kako visoka sredstva (evro) dejansko gre.
Zanima me tudi, če proračunska postavka tako veliko količino dodatkov sploh prenese ter ali to pomeni, da je v občinski upravi načeloma premalo zaposlenih, če mora del zaposlenih opravljati povečan obseg dela.

8. CERTIFIKAT 9001:2000 - vprašanje
V letu 2007 je bila s strani vodstva občine večkrat napovedana povrnitev certifikata 9001:2000, ki ga je občina izgubila v začetku leta 2007, ker ni odpravila pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene s strani presojevalcev v letu 2006. Nazadnje je direktor občinske uprave napovedal, da bo certifikat ponovno pridobljen do januarja 2008.
Zanima me, če občina zopet ima ta certifikat.
Prosim tudi, da se svetnike seznani z rezultati ankete, ki jo je bilo tudi v zvezi s pridobitvijo (oziroma ohranitvijo) certifikata potrebno izvesti med uporabniki storitev občine.

9. STRATEGIJA RAZVOJA MO NM – vprašanje
Podžupan Grill je ob sprejemanju proračuna za leto 2007 napovedal, da bo Mestna občina Novo mesto še v letu 2007 dobila novo strategijo razvoja.
Prosim za pojasnilo, zakaj to delo ni bilo opravljeno, kdaj bo, kako trenutno poteka in kdo pri tem delu sodeluje.

10. MESTNI AVTOBUSNI PROMET - vprašanje

Prosim za podatek, kakšen del osebnega prometa v mestu se opravi z mestnim avtobusnim prometom (prometni modal split) in kakšen je na sploh delež posameznih oblik posebnega prometa v mestu (peš, kolo, osebni avto, avtobusi).
Prosim tudi za naslednje natančne podatke:
-Kakšna je bila cena izvajanja koncesije MPP po posameznih letih od 1999 do 2007
-Kakšna je bila višina subvencije Mestne občine Novo mesto za MPP po posameznih letih od 1999 do 2007?
-Koliko potnikov je bilo prepeljanih z MPP v posameznih letih od 1999 do 2007?
-Koliko kilometrov voženj je bilo opravljenih z avtobusi MPP v posameznih letih od 1999 do 2007?
-Ali še deluje projektna skupina za spremljanje izvajanja MPP, kdo so njeni člani in kakšne so njene aktivnosti v zadnjem obdobju?
-Ali se v bližnji prihodnosti v zvezi z MPP obetajo kakšne spremembe oziroma novosti?


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com