sreda, 06. februar 2008

VOJSKA ALI STANOVANJA NA POGANCIH

O stanovanjskem naselju, ki ga želijo zgraditi na Pogancih, kjer pa ima v veljavnih prostorskih aktih vojska svoje rezervirano območje.

Na januarski seji občinskega sveta je bil v prvi obravnavi tudi občinski podrobni prostorski načrt Poganci. Pod tem dolgim imenom se skriva ureditev nekoliko večjega stanovanjskega naselja, ki, kakor piše v gradivu, namerava združevati:
-212 ležišč v novem domu starejših občanov,
-70 oskrbovanih stanovanj,
-136 stanovanj v večstanovanjskih objektih,
-12 stanovanj v vrstnih hišah ter
-nekaj poslovnih prostorov za oskrbo soseske.

Pri tem načrtu me moti kup stvar, med njimi tudi naslednji dve, od katerih je ena pravne narave, druga pa zdravorazumske narave.


1. STANOVANJA ZA VOJSKO?
Bodoče stanovanjsko naselje so se odločili umestiti v prostor, ki je v veljavni urbanistični zasnovi Novega mesta namenjen družbenim dejavnostim, točneje vojaško-obrambni dejavnosti. Tu je eno od dveh tovrstnih območij v mejah Novega mesta. Drugo je vojašnica v Bršljinu. Če bi naj, kakor kaže, bršljinska vojašnica v Novem mestu ostala na dolgi rok, pa z vojaškim območjem v Pogancih kaže drugače, saj bi naj vojska to območje zapustila. Toda v veljavnih občinskih planskih prostorskih aktih je stvar zaenkrat še nedvoumno zapisana in zarisana, območje v Pogancih pa ni namenjeno kakršnim koli družbenim dejavnostim, še manj pa stanovanjskemu naselju, pač pa je namenjeno vojski. Tako bo, dokler ne bo občina svojih planskih dokumentov na ustrezen način spremenila.
V besedilu Urbanistične zasnove Novega mesta pod točko 3.4., ki se glasi »Ureditev prostora za obrambo in zaščito« piše naslednje: »Območja za obrambo so razmeščena skladno z obveznimi izhodišči obrambe s predvideno izključno rabo oziroma nadzorovano rabo za področje obrambe. Na območju urbanistične zasnove so tako za področje obrambe perspektivni:
-dve območji vojašnic s pripadajočo infrastrukturo izključne rabe in
-območje nadzorovane rabe varnostnega pasu skladišča vojaške opreme, bojnih in minsko eksplozivnih sredstev.«
Znano je, da gre za območji v Bršljinu in na Pogancih.
Ni razjasnjeno, kako lahko potemtakem nekdo prav na vojaškem območju v Pogancih riše stanovanjsko naselje z domom starejših občanov in oskrbovanimi stanovanji, četudi v prvem členu odloka o tem naselju na Pogancih piše, da upoštevajo dolgoročni plan. Ga res ali pa je to le zapis za dekor?
Upajmo, da vsaj na občini vedo, kaj počno. Kajti v nasprotnem bi se znali sčasoma znajti pred velikim in dragim problemom.

K temu gre dodati samo še to, da je v območju urbanistične zasnove Novega mesta predvidenih precej nedvoumnih površin za stanovanjsko gradnjo, zlahka bi se investitorji odločili za eno takih, medtem ko naj bi naraščajoče potrebe po varstvu in oskrbi starejših občanov, kakor lahko beremo še v besedilu ob spremembi urbanistične zasnove iz leta 2004, odrejali predvsem ob obstoječih v Šmihelu.

2. POGANCI ODSLEJ BREZ IGRIŠČ IN DALEČ OD ŠOL
Že precej let spremljam pripravo prostorskih aktov v Novem mestu, a sem vedno znova presenečen nad pomanjkljivostjo strokovnega dela. V premnogih primerih. Tudi pri snovanju stanovanjskih naselij. V primeru predvidenega stanovanjskega naselja na Pogancih bi lahko komentiral marsikaj, a se imam tule voljo ustaviti le na dveh točkah:

a) Kako v šolo?
Nikakor mi ni jasno, čemu občina v tej fazi razvoja mesta verificira razvoj stanovanj na povsem obrobnih predelih Novega mesta. Tudi na občinskem svetu sem to vprašanje orisal na povsem enostavnem in banalnem primeru oziroma problemu, s katerim se bodo žal morali spopadati mladi prebivalci tega morebitnega novega naselja. Namreč, v bližini območja na Pogancih ni prav nobene osnovne šole in tudi ne šole nasploh. Seveda tudi vrtca ni. Najbližji osnovni šoli sta denimo Šmihel in Grm, ki pa sta od tu oddaljeni 2-3 kilometre. Peš vsak dan v šolo 3 kilometre daleč ob zelo prometnih cestah, ki so deloma celo brez pločnikov? Prav »očaran« sem nad »urbanisti«, ki iz poslovnih interesov (ali pa neznanja, kaj pa vem …) tako otežkočajo vsakdan otrok. Nič kaj dosti drugače seveda ne velja za starejše prebivalce tega morebitnega naselja na Pogancih, ki so sila daleč od zdravstvenih storitev in tudi od mestnega jedra, ki jim s svojimi verskimi, kulturnimi in podobnimi vsebinami načeloma pomeni privlačen prostor vsakodnevnika. Ker je za pešačenje do šol in ostalega skoraj predaleč, jim ostane le povsem nefunkcionalen mestni avtobusni promet ter kolo v mestu, ki mu še zelo močno primanjkuje kolesarskih stez.

b) Naselje brez igrišč:
Druga izmed reči, ki so me pri načrtu tega naselja silno presenetile, pa je, da je praktično povsem brez urejenih športno-rekreacijskih površin. Čeravno so se načrtovalci, ki so prišli predstaviti načrt na občinski svet pohvalili, da bo tu svoj dom našlo kar kakih tisoč ljudi, niso znali v tem načrtu pokazati niti pedi športnega ali otroškega igrišča, ki bi tem desetim in več stotnijam ljudi zagotovo dobro služila, saj bi kdo med njimi, ne dvomim, rad igral košarko, odbojko, morda mali nogomet, balinal s kolegi ali pa se enostavno gugal.
Še več, edina resna omemba športno-rekreacijskih površin v tem načrtu oziroma odloku je v njegovem 20. členu, ki se imenuje »Odstranitev obstoječih objektov«. Tam načrtovalci zapišejo, da bo zaradi novih predvidenih gradenj in ureditev potrebna na zemljiščih investitorja tega načrta odstraniti vse obstoječe objekte, med ostalim tudi dve športni igrišči. Začuda se jih niso spomnili nadomestiti, pa čeravno so znali pa za potrebe avtomobilov v tem naselju odrediti obsežne površine. Avtom torej da, otrokom pa ne.
Ko je predstavnica podjetja, ki načrtuje to naselje, na odboru za okolje in prostor prejela to pripombo, je dejala, da igrišča niso predvideli, ker je rekreacijsko območje urejeno pri Svetem Roku. No, kdor pozna ta del mesta, ta ve, da na Svetem Roku sploh ni nič kaj dosti tovrstnih površin, in ta ve tudi, da je eno od drugega po zraku oddaljeno nekaj sto metrov, po cesti pa še bistveno več. Predvsem pa je mnogim urbanistom dandanes že jasno, da se take površine za potrebe stanovalcev posameznih naselij ureja v osrčju posameznega stanovanjskega naselja. Zakaj v Novem mestu to nekaterim ni jasno, pa še ni znano.

Pravzaprav me pri celi zadevi še najbolj čudi, da vsaj občinske strokovne službe teh prostorskih dokumentov, preden jih župan preda v presojo in sprejemanje občinskemu svetu, ne spravijo na strokovno ustreznejši nivo, če tega že načrtovalci sami ne naredijo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


(Fotografija: romsko naselje Poganci; 19. avgust 2006)

Ni komentarjev: