POBUDE IN VPRAŠANJA – 23. SEJA

Na 23. seji občinskega sveta, ki je bila minuli četrtek, torej 9. julija 2009, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1. EKOLOŠKI OTOKI - pobuda
Podajam pobudo, da Mestna občina Novo mesto in javno podjetje Komunala Novo mesto na svojih spletnih straneh predstavita mrežo (ulično in z zemljevidom) postavljenih ekoloških otokov v Mestni občini Novo mesto, kot ima to recimo pripravljeno Komunala Kranj. Prav tako naj se preverijo nove postavitve ekoloških otokov oz. njihove nadomestne lokacije.

2. MESTO SITUL - vprašanje
Zanima me, katere aktivnosti izvaja občina s svojimi zavodi v smislu oblikovanja projektov za utemeljitev poimenovanja Novega mesta za mesto situl, predvsem pa promocije njegove dediščine.

3. PADERŠIČEVA ULICA IN TELEKOM – vprašanje
Podjetje Telekom je že konec lanskega leta na Paderšičevi ulici v Novem mestu izvedlo dela, s katerimi je pod javno cesto napeljalo svoje vode. Ob delih je bilo seveda poškodovano cestišče, začasno pa zalito z betonom. Videz ceste je zato seveda neprimeren, njena uporabnost pa tudi manjša. Glede na to, da gre za občinsko javno cesto, me zanima, kakšen dogovor ima občina s Telekomom glede obvez urejanja cestišča oziroma sanacije ceste po izvedbi del in kakšen je bil sploh rok dokončanja teh del na občinski cesti.

4. ŠPORTNA DVORANA V PORTOVALU – vprašanje
Pred časom je bilo s strani predstavnikov občine povedano, da športna dvorana v okviru Portovala ne bo urejena, ker za to ni moč urediti ustrezne prometne infrastrukture. Misel je po mojem nelogična v oziru na to, da se tamkaj dopušča ureditev stadiona s še bistveno večjo kapaciteto za obiskovalce, vseeno pa prosim za predstavitev prometne študije, ki je podala takšne podatke, ki so občino odvrnili od nadaljnjih aktivnosti pri projektu izgradnje dvorane v Portovalu.

5. PRENOVA VRTCA CICIBAN - vprašanje
Kateri postopki javnega naročanja so bili izvedeni v zvezi s prenovo vrtca Ciciban? Kakšna je bila na posameznih razpisih razpisana vrednost del oziroma blaga, kakšna je bila na razpisu ponujena cena izbranega ponudnika, kakšna je bila cena drugega najugodnejšega in kakšna je bila na koncu cena izvedenih del (izdani računi) v zvezi s posameznih razpisom?
Kakšna je bila ocenjena vrednost celotne prenove vrtca Ciciban in kakšna je bila vrednost prenove po izvedbi vseh del?
Kdo je bil projektant prenove vrtca? Kakšna je bila cena projekta? Prosim tudi za predstavitev projektne naloge, ki je bila pripravljena pred pripravo projekta in za podatek, kdo jo je pripravil.
Do katerih konkretnih razlik pri izvedenih delih oziroma dobavljeni opremi je prišlo pri prenovi vrtca (razlike med projektom in izvedbo) in kako so posamezne razlike vplivale na vrednost projekta?
Ali so bile glede na projekte v fazi izvedbe narejene kakršne koli spremembe del oziroma opreme v smislu prihrankov ipd?
Ali je bila vrtcu dobavljena vsa s projekti predvidena oprema in na način, kakor je bilo s projekti predvideno, in ali je bilo dobavljeno vse, kar je bilo zaračunano (količine, materiali, dimenzije, elementi)? V kolikor to ni bilo, ali je občina zavrnila račune, po katerih naj bi plačala elemente, ki niso bili narejeni, kakor je bilo predvideno, ali ki celo sploh niso bili dobavljeni oz. dela ne izvedena. Kdo in kako to nadzira?
Ali obstajajo izvedena dela ali dobavljena oprema, ki je bila zaračunana dvakrat? Katera? Ali je občina to tudi dvakrat plačala?
Koliko računov je bilo doslej v zvezi s prenovo vrtca že plačanih, koliko jih še ni?
Ali ima vrtec v zvezi s prenovljenim objektom in dobavljeno opremo kakršne koli probleme pri vsakodnevni uporabi? Katere, kakšne?
Ali imajo odgovorni oziroma vrtec podatke, kako je treba prenovljeni objekt oziroma novo opremo vzdrževati? Kakšna bo okvirno cena vzdrževanja na leto?
Kakšna je cena izdelave in montaže oken na predelni steni v pisarni ravnateljice vrtca? Prosim tudi za podatek o dimenzijah in materialih tega elementa.
Kdo vodi investicijo prenove vrtca Ciciban, kdo je odgovorna oseba investitorja?
Ali je vrtec ustrezno dostopen za gasilska vozila? Ali je možen dovoz gasilskih vozil ob jugo-vzhodno pročelje vrtca?
Ob fasadi vrtca ob igralni površini naselja (košarka, nogomet...) prihaja do poškodb nove fasade - najbrž zaradi vandalizma. Koliko stane sanacija teh poškodb (nove fasadne obloge, delo ...). Koliko je bilo doslej namenjeno enarja za sanacijo poškodb fasade?
Kako je možno z novih fasad odstranjevati grafite, ki se tudi že pojavljajo na objektu? Se fasadne obloge lahko prebarva?

6. POROČILA ENERGETSKEGA MANAGERJA – pobuda
V energetskem konceptu MO Novo mesto je bila med nalogami občine navedena tudi zaposlitev t.i. energetskega managerja (ali pridobitev zunanjega izvajalca), kar je menda sedaj tudi urejeno, obveza tega pa je, da o svojem delu redno poroča javnosti. Glede na to, da doslej še nismo prejeli nobenih informacij o njegovem delu, prosim, da se svetu predstavi dosedanje delo in uspehi ter načrti za leto 2009 in 2010.

7. OSVETLITEV PRI POKOPALIŠČU ŠMIHEL - pobuda
Menim, da bi bilo primerno, da Mestna občina Novo mesto na Šmihelski cesti na prehodu za pešce pri pokopališču namesti močnejšo žarnico. Kako je pač mogoče, da vse sosednje svetilke svetijo močneje, le-ta, ki ima najpomembnejše mesto na skoraj celi Šmihelski cesti, pa najmanj! Avtomobili iz smeri Bele krajine oz. obratno iz smeri mesta imajo, menim, težave ravno pri neosvetljenosti tega prehoda za pešce.

8. ZDRUŽEVANJE VRTCEV - vprašanje
Skladno s 6. členom Odredbe o pogojih za ustanavljanje javnih vrtcev je občina ustanoviteljica zavezana, da najmanj eno leto pred sprejemom akta seznani vrtec, zainteresirane starše in ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo o razlogih za spremembo statusa vrtca in s programom ukrepov, povezanih z načrtovano spremembo.
Prosim za podatek, če je občina na ustrezen način seznanila navedene, pri čemer me seveda zanima posebej, kakšen je bil program ukrepov, ki jih je občina v tej seznanitvi predstavila, ter kako je obrazložila razloge za spremembo.

9. NEODGOVORJENA VPRAŠANJA IN POBUDE – vprašanje
Prosim za zbirni pregled vseh do sedaj s strani občinski svetnikov in svetnic podanih vprašanj in pobud, kjer bo označeno tudi, na katere pobude in vprašanja doslej še ni bilo odgovorjeno (naslov pobude oziroma vprašanja, pobudnik, seja, čas odgovora).


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

WWW MENU: HRANA NI ODPADEK

Kdor meče stran hrano, celo preveč hrane, pa ne ve, kako to količino zmanjšati ali celo izničiti ali pa celo ne ve, zakaj sploh bi tako početje spremenil, temu bo prav prišla tale spletna stran: http://www.lovefoodhatewaste.com/

POBUDE IN VPRAŠANJA – 22. SEJA

Na 22. seji občinskega sveta (14. maj 2009) sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1.
POSLEDICE ZAPRTJA KANDIJSKEGA MOSTA – pobuda
Mestna občina Novo mesto naj v času, ko poteka sanacija Kandijskega mosta, analizira prometne, ekonomske, socialne posledice onemogočenosti pretoka motornih vozil preko mosta. Podatki bodo zagotovo v pomoč pri oblikovanju stališč mesta do pobud v zvezi s spremembami prometnega režima v starem mestnem jedru.

2.
PROJEKTI ZA EU - vprašanje
Na začetku mandata, torej pred dvema letoma in pol, je bilo poudarjano izpostavljano, da občina nima pripraljenih projektov, s katerimi bi se lahko prijavljala na razpise Evropske unije. Glede na to, da je dve leti in pol več kot zadostno obdobje, da se je takšna pomankljivost odpravila, prosim za podatek, katere projekte je občina pripravila na različnih področjih (kultura, šport, sociala, izobraževanje, promet, kulturna dediščina, turizem ...), da se bo z njimi prijavila na razpise. Prosim tudi za podatek, kdaj se s posameznimi projekti občina namerava prijaviti ter na katere razpise.
Predlagam, da občina posreduje tudi podatek, kako je s pripravljenostjo projektov za razpise EU s strani njenih zavodov in podjetij.

3.
KANDIJSKI MOST IN NADZORNE KAMERE – pobuda
Predlagam, da občina na oziroma ob Kandijski most namesti nadzorne kamere, ki ji bodo pomagale prepoznati povzročitelje morebitnih novih poškodb pločnikov mosta, ki nastanejo v prvi vrsti zato, ker občasno težja vozila ne vozijo po vozišču, pač pa po pločnikih. Na ta način bi občina lahko izsledila krivce in jih terjala za draga popravila pločnikov, ki so zdaj breme občinskega proračuna.

4.
ODLOK O VZDRŽEVANJU ZANEMARJENIH STAVB – ponovitev pobude
Zaradi povsem neustreznega odgovora na mojo pobudo, to ponavljam, in pravzaprav tudi pričakujem, da občina odlok pripravi, kakor je bil tako zavezujoč jo tudi sklep občinskega sveta.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

NAPREDEK: MLEKOMAT POD TRŠKO GORO

Končno. Dolgo napovedovan mlekomat je med nami. Menda je prvi na našem koncu države. Nudi neobdelano, zgolj ohlajeno kravje mleko. Skoraj direktno izpod vimen tamkajšnjih lisk. Kot okuševalec lahko povem, da ima dober okus tudi neprekuhano mleko. Sicer pa priporočajo, da se to mleko prekuha, da uničite morebitne škodljive mikroorganizme. Cena mleka? 0,5 evra na liter. Posodico, litrsko ali politrsko steklenico, morate prinesti s seboj. Najprimernejša je kakšna steklenice z nekaj širšim grlom. Kje to je? Tik pod stavbo Kmetijske šole Grm na Sevnu pod Trško goro pri Novem mestu. Menda deluje non-stop. Ko človek pije tako mleko, se zdi, kakor da se vračamo v stare čase, a dandanes je to dejansko napredek.


Investitor: Kmetijska šola Grm


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Kmetijska šola Grm na Sevnu pod Trško goro, 22. maj 2009)

TELEKOM RAZRIL IN ODŠEL

O pozabljivosti ali brezbrižnosti na Telekomu in na občini.

Telekom se je po dolgih letih le odločil tudi na Paderšičevi urediti optični vod. Pred kakega pol leta so zato delavci izkopali kanale, položili cevi in vrgli povrhu nekaj betona. Ponavadi, ko kdo tako rije po cestah, te vendarle prej ali slej spravi nazaj v kolikor toliko spodobno stanje. Telekom pa celo po kakega pol leta še vedno ni položil asfalta na poškodovani del ceste. Če že na Telekomu nikogar ne skrbi ta problem, pa mene skrbi, da nihče na novomeški občini, ki je lastnica te ceste, nič ne stori.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Novo mesto, Paderšičeva ulica, 15. maj 2009)

ZGLEDNA MESTA: CELOVEC (1.)

Nova Gorica je le eno od številnih mest, s katerimi je pobraten Celovec. Tudi z Gorico je. Z Novim mestom ni. Vendarle pa Celovec ta prijateljstva jasno kaže tudi v javnem prostoru, z mozaiki v tlaku ene od bolj obljudenih uličic mestnega jedra.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


(Fotografije: Celovec, 27. april 2009)

ALI TO RES ŽELI BITI STRATEGIJA KULTURE?

O dokumentu s področja kulture, ki so ga poimenovali kar strategija.

Občina že celo vrsto let pripravlja strategijo razvoja kulture. Prvi del te je bil v obravnavi že daljnega leta 2006. Drugi del pa je prišel na dnevni red četrtkove seje mestnega sveta.

Strategija razvoja kulture v novomeški občini bi bila sila dobrodošel dokument, a dokument, ki ga je župan predstavil svetu, je seveda še daleč od tega, da bi se upravičeno dičil z atributom »strateški«.

Problemi, ki jih vidim, so številni. Na kratko izpostavljem nekaj problematičnih vidikov strategije:

Denar raste na trtah: Kot vemo iz lastnih življenj, so eno želje, drugo so pa možnosti. Tretje pa sposobnosti. Dokument je pripravljen brez kakršnega koli resnega upoštevanja ekonomskih zmožnosti in meja. Nerealen je, ker projekti (investicije in programi), katerih izvedbo ta dokument pričakuje do leta 2013, enostavno terjajo mnogo več denarja, kot ga je v občinski blagajni na voljo. Pri tem nam za programski del iz dokumenta celo sploh niso znane številke, a že investicijski del je tako ogromen, da niti tega samega ni moč izvesti do leta 2013. S tem je zastavljeno v dokumentu že v osnovi obsojeno na neuspeh.
Dokument predvideva, da bomo do leta 2013, to je, naj opomnim, že čez 4 leta, končno v celoti prenovili knjižnico, a povrhu prenovili do tedaj tudi Narodni dom in stavbo Anton Podbevšek teatra, uredili arheološki park, investirali v Kulturni center Janeza Trdine, oblikovali center Lokalpatriot … Čez prst pogledano, bi samo za te investicije v naslednjih štirih letih morali dati preko 8 milijonov evrov. Resda občina izraža željo, da bi pri vsem tem sodelovali tudi država, Evropa in zasebni kapital, a vse prevečkrat smo videli, kako nespretne so lahko občine, posebej pa naša pri nabiranju zunanjih finančnih virov za investicije. Pa tudi če se spretnost glede tega bistveno izboljša in novomeški kulturni sferi celo v teh recesijskih časih posije sonce, je za vse to zagotovo treba zagotoviti znaten, dejal bi, da večinski finančni delež občine. A navedeni milijoni so torej le za investicije. Kje so šele programi? Denar res ne raste na trtah.
Strateški akt bi že na začetku moral predvideti delež kulture v občinskih proračunih do leta 2013, seveda realno, na podlagi tega oceniti dejanski obseg razpoložljivih sredstev za kulturo in znotraj tega za investicije in programe, zatem pa oceniti izvedbene možnosti za kulturne projekte. Vse ostalo je navadno sanjarjenje, ki v izvedbenih aktih nima kaj početi.

Pozabljeni umetniki: Ta tako imenovana strategija se praktično sploh ne ozira na ustvarjalce. V glavnem se posveča le javnim in zasebnim zavodom v naši občini. Jaz pa se vprašam, če bi ne morala tovrstna strategija biti v prvi vrsti usmerjena k tistim, ki kulturo oziroma umetnost neposredno ustvarjajo, ne pa le oziroma predvsem tistim, ki jo pripravljajo občestvu za konzum? Z drugim seveda ni nič narobe, a bistveno je vendarle prvo. Bistven je pač Van Gogh, ne pa njegov galeris ali kaka avkcijska hiša. Ali ne bi bilo primerneje neposredno podpirati naše vrhunske ustvarjalce z vseh področij umetniškega izražanja? Že sedaj jih ne manjka, z več podpore pa bi lahko še bolj blesteli in današnjim bi se pridružili novi. Do vrhunskih umetnikov je treba imeti s strani občine vsaj tak odnos kot do vrhunskih športnikov. Slednji so imeli dolga leta in še imajo v proračunu celo svojo postavko, prvi pa pač še nikoli. V strategiji so na vsaki strani po večkrat omenjeni Dolenjski muzej, Lokalpatriot, Zavod Tovarna, razna kulturna društva, žal pa manjka omemba, če se akt že tako piše, kakor ga pišejo, umetnikov. Nič o Gazvodi, nič o Bergerju, nič o Robar Dorinu, nič o Suhyju pa Obradinoviču in Oraču, nič o Peterlinu in Puclju, nič o Luštku in Hribarjevi in Mengerjevi, nič o Jovanoviću in Lumpertu. Saj ne nujno ta imena, še nekatera so, a predstavljam si, da je najvišji javni interes na področju kulture spodbujati tiste, ki kulturo in umetnost ustvarjajo, ne pa v prvi vrsti tiste, ki jo prodajajo. Ali ne bi občina v taki strategiji morala zatorej razmišljati o kadrovskih stanovanjih za umetnike, o prostorskih pogojih za njihovo delo, o štipendiranju, o sponzoriranju? Bi. Ampak doslej ni.

Občina je brez otrok, starejših, Romov: V strategiji ni poglavja o otrokih, o starejših, o Romih. Sem ter tja se najde kak stavek v strategiji, a zgolj v smislu pripoznavanja, da te družbene skupine obstajajo, kaj konkretno naj bi zanje oziroma v zvezi z njimi storili, pa v strategiji ne izvemo.
Ne predstavljam si tovrstne strategije, ki posebej ne izpostavi denimo otrok in mladine, kot ene izmed bolj občutljivih skupin družbe. Skozi vsak del delovanja stoinenkrat v strategiji omenjenih zavodov bi moral sijati odnos do njih, ne pa da je treba z lupo iskati besedo otroci v tem dokumentu. Še slabše je z odnosom strategije do starejših in do Romov, kot naše ultimativne etnične skupine.

Cilji, učinki, ukrepi, roki, nosilci, merila: Novomeška strategija je v mnogih delih zgolj neko evidentiranje stanja, je resda poleg še nekaj pavšalnega valoriziranja, bore malo pa je prognoziranja. Razen pri poglavju o investicijah, ki je relativno spodobno razdelano. Ostalo ne. Zgolj napaberkovanje misli, ne da bi med tem kdo zlahka lahko prepoznal cilje (dolgoročne in kratkoročne) na posameznih razdelkih strategije, kaj šele, da bi strategije za posamezne cilje predvidela učinke, ukrepe, zastavila roke izvedbe, določila nosilce projektov,... seveda tudi vire in obseg financiranja, ter na koncu postavila spodobna merila za ocenjevanje uspešnosti doseganja zastavljenih si ciljev. Vse to seveda strategije, če želijo biti realne, izvedljive in nenazadnje če sploh želijo biuti strategije, enostavno morajo imeti. Strategija mora jasno pokazati pot do nekega cilja, dovolj jasno mora biti kdaj, kdo, s čim, kje, na podlagi česa itd bo uresničeval projjekte.
Saj ne da pripravljavci tega ne bi vedeli. Vedo. Že v prvem delu strategije (glejte njen uvodnik) so pripravljavci navedli, da bo končni dokument imel jasno določene cilje, ukrepe, finance, roke in nosilce. A so na to svojo zavezo in obvezo vsakega stratega očitno povsem pozabili.

Javni interes: Človek se kar zdrzne, vsaj jaz sem se zelo, ko sem v strategiji bral, kaj je javni interes na posameznih sektorjih kulture. Enako obupno so ta pojem definirali že v t.i. prvem delu strategije. Nikoli si nisem predstavljal, da so lahko javni interes neki zavodi ali pa neki konkretni festivali, ki jih ti izvajajo. Javni interes pa res naj ne bo pisan na neke konkretne pravne ali bognedaj fizične osebe. Ta mora biti opredeljen bolj splošno, na način, da se vsakdo, ki na posameznem za občino pomembnem področju ustvarja, lahko tam prepozna. Mar vse ostalo, kar bi mesto moglo poroditi v prihodnjih letih in ni navezano na v strategiji kot javni interes definirane projekte in organizacijem ne bo mogel postati javni interes?

Odnos do večjih: Iz strategije tudi ni jasno prepoznaven odnos občine do regije, države, unije. Pri investicijah lahko še preberemo, da občina upa na njihovo sodelovanje pri financiranju, ter na nekem drugem mestu še, da od države pričakuje, da bo zagotavljala sredstva za delovanje APT. Toda ali je to vse, kar terjamo od države? Z zakonodajo smo zadovoljni? S sofinanciranjem investicij in programov s strani države smo tudi zadovoljni? Z davčno politiko, ki zadeva tudi novomeške ustvarjalce, je vse ok? Je pozabljena ideja o akademiji lepih umetnosti v Novem mestu, če spomnim le na enega izmed mnogih primerov, kjer bi mogli računati tudi na državno pomoč? Pa Evropa? Ali imamo kotlokalna skupnost kaka pričakovanja do evropskega parlamenta v zvezi s pripravo evropske zakonodaje? In kakšen bo potem odnos Novega mesta, ki želi biti kulturna prestolnica Dolenjske, do kulturnih projektov v prostoru Dolenjske? Bomo zaprti le v svoj prostor ali bomo kot prestolno mesto usmerjali tudi aktivnosti v širšem prostoru ali vsaj za širši prostor?

Arhitektura: To področje izpostavim le, ker je del vsakršne kulture, le kulture, kakor jo pojmuje novomeška kulturna strategija očitno ne. Arhitektura je v strategiji omenjena enkrat. Še to zgolj v smislu, da obstaja. Strategija pa ne pove prav nič o tem, kako se bo izražala skrb občine za zagotavljanje boljše arhitekture v njene prostoru. Bo izvajala arhitekturne natečaje? Bo štipendirala nadarjene študente arhitekture? Bo študentom omogočala študij na najprestižnejših tujih univerzah? Bo zagotavljala pogoje za boljšo likovno opremo javnega prostora? Bo spodbujala nameščanje skulptur v javni prostor? Bo oblikovala javno forma viva? Bo na občini zaposlila več arhitektov? Bo z odlokom zavarovala kvalitetne arhitekture 20. stoletja? Skratka, nikakršnega odgovora na ta in tudi na mnoga sorodna vprašanja ne za obdobje do 2013.

Zaprt krog piscev strategije: Na seji občinskega sveta sem omenil, da v pripravo strategije niso bili vključeni tisti, ki jih strategija posebej zadeva. Tu sem posebej mislil na ustvarjalce, na umetnike, a tudi na mnoga društva. Kolegica svetnica Šinkovčeva mi je odvrnila, da so bili vsi povabljeni, če se vabilu niso odzvali, pa da je to pač njihov problem. Lahko je to res, ampak tisti, s katerimi sem govoril, celo o kakem vabilu, ki bi ga naj dobili, nimajo pojma. In temu dejstvu ustrezna je nenazadnje podoba te strategije, saj česa drugega kot le interese, seveda sploh ne nelegitimne, nekaterih javnih in zasebnih zavodov niti ne odseva.

Pobratena mesta: Poglavje mednarodno sodelovanje strategija ima, a začuda ni naveden način sodelovanja Novega mesta s pobratenimi mesti po svetu, čeprav ta vidik sodelovanja vedno kdo izpostavi, ko se sklepa nova partnerstva z mesti ali ko se odhaja tja na obiske. Za strategijo je to minorna reč?

Zapostavljeni ali celo pozabljeni projekti: V strategiji, pa četudi sega le do leta 2013, ni kaj dosti govora ali pa celo nič o marsikaterem projektu, o katerem se je v preteklih nekaj letih pri enih bolj pri drugih manj javno govorilo. Nisem najboljši poznavalec tega področja, pa vendarle vem za v zadnjih nekaj letih izpostavljene projekte, za katere bi se morala kot nosilka postaviti občina, pa jih v tej strategiji ni, denimo:
-akademija lepih ali uporabnih umetnosti (projekt je pred časom izpostavil Marijan Dović s kolegi. V strategiji ni niti besedice o njem, pa četudi gre lahko za ultimativno reč za področje kulture),
-muzej razvoja avtomobilske industrije (vsekakor kulturni projekt, ki ga je začel oblikovati krog ljudi okoli Društva prijateljev IMV. Strategija ga seveda sploh ne omeni, čeravno je to eden od projetov, ki zlahka združi občino in njene inštitucije, civilno družbo ter seveda industrijo.)
-Galerija Krka (kolegica iz Društva Novo mesto, Joža Miklič, že dolgo časa govori o tem, da bi bilo treba bogato likovno zbirko tovarne Krka predstaviti širši javnosti v nekakšni galeriji. Krkina zbirka ima vsaj lep katalog oziroma monografijo, javnosti pa ni odprta. Ob malo večjih ambicijah občine bi s Krko zagotovo lahko dosegla dogovor o oblikovanju take galerije, ki bi izredno likovno bogastvo, ki se nahaja sredi mesta, naredili dostopno širši javnosti.)
-Dolenjski rokodelski center (že zelo jasno razdelan projekt Društva Akcija oziroma Vere Jačimović in Alenke Lamovšek, ki naj bi promoviral dolenjsko etnologijo, posebej pa rokodelstvo, ter tudi spodbujal aktivnosti današnji rokodelcev v našem prostoru. V strategiji ni nihče niti črhnil o tem projektu.)
-oblikovanje etnološkega parka (ureditev, ki povezuje kulturno dediščino in turizem naj bi svoje mesto dobila v podeželskem, a tudi turistom dobro dostopnem delu občine, lahko tudi primestnem, večkrat je bilo izpostavljeno Sevno pod Trško goro. Prezentirali bi pomemben del naše kulturne dediščine - kozolce. Razstavljeni bi bili pač tisti kvalitetni primerki, ki bi sicer zaradi odločitev njihovih lastnikov prešli med drva. Interes za ta park je bil pred leti izražen s strani občine in Srednje kmetijske šole),
-muzej razvoja Novega mesta (strategija to reč omeni samo bežno v obrazložitvi v smislu, da ni naloga občine, da se ukvarja z objektom Glavni trg 30, kjer naj bi po prepričanju mnogih bila za to zbirko najustreznejša lokacija. Seveda je ta lokacija morda le najboljša možnost, ni pa edina možnost za to stalno razstavo.)
-muzej slovenske pop kulture (zametke za širši prostor zelo atraktivnega projekta je pred časom oblikoval Primož Žižek. Strategija bi lahko naredila prve korake naproti izvedbi v smislu pogovora in dogovora z državo in njenimi za to ključnimi ustanovami. Res, zakaj bi bilo vse, kar diši po nacionalnem, le v Ljubljani.)
-internetni portal kulture (še ena Žižkova reč. Portal naj bi na eni strani informiral občestvo o kulturnem utripu Dolenjske, obenem pa bi v elektronski obliki predstavljal vsaj ključna dela novomeške in Dolenjske umetnosti - od glasbe do arhitekture)
-Hiša pisateljev (Damijan Šinogoj je izpostavil smiselnost zagotovitve prostora za pisatelje v Novem mestu. Najbrž bi semkaj lahko prihajali ustvarjat tudi tujci. V strategiji nisem tega zasledil niti pod rubriko mednarodno sodelovanje.)
-Na trgu (tisočim obiskovalec znan mlajši glasbeni dogodek v izvedbi Zavoda Tovarna, ki združuje novomeško in tujo glasbo, staro mestno jedro in turizem. V strategiji se mu ne namenja nikakršna pozornost.)
-Farmacevtski muzej in spominska soba Prešernove Julije (nazadnje sta bolj izrazito ta projekt izpostavila zakonca Škof. Že pred nekaj leti. Bojda ima tovarna Krka že bogato zbirko predmetov povezanih z razvojem farmacevtske dejavnosti (v Novem mestu), nadgradnja tega pa je, da bi prostore za muzej skušali zagotoviti v gradiču Neuhof, delu bolnišničnega kompleksa, kjer je nekoč bivala Julija. Od tu tudi ideja o hkratni ureditvi njene spominske sobe.)
-Konservatorij za glasbo Jurij Slatkonja (resda je reč cerkvena, kot sta tudi škofijska in frančiškanska knjižna zbirka, a zato ni nič manj del novomeške kulturne ponudbe. Pravi generator ustvarjalnosti. Pa tega konservatorija strategija še vidi ne, kaj šele, da bi prispevala kaj k razvoju te smeri kulture.)
Naj bo dovolj. Morda bi bilo pametno, da bi si snovalci te strategije prebrali tudi eseje meščanov, ki so jih pred kakimi petimi leti pisali na temo Staro mestno jedro in kjer razkrivajo še mnoge ideje, možnosti za njih izvedbo in lastno voljo po delu v zvezi z njimi. Pa da niti ne omenjam neštetih manjših projektov, ki so vredni posluha občine tudi v naslednjih štirih letih, do leta 2013, pa ni v strategiji o njih ne duha ne sluha.

Občinske finance: strategija se dokoplje do številk na področju financiranja projektov v strategiji le na polju investicij. Toda še tam ni navedeno niti to, koliko sredstev za posamezni investicijski projekt bo zagotovila do leta 2013 sama občina. Nenavadno. To je namreč podatek, ki ga mora na razpisu za pridobitev občinskih sredstev na področju kulture navesti celo kako drobno novomeško kulturno društvo. Občina pa tega ni zmogla napisati niti v lastnem strateškem dokumentu, četudi do leta 2013 sega ali pa bi moral segati že občinski Načrt razvojnih programov z razdelanim obsegom financiranja posameznih projektov po posameznih letih.

Povezanost s cilji občine na drugih področjih: Novomeška občina nima ciljev le na področju kulture. Ima jih tudi na področju turizma, gospodarstva, vzgoje, šolstva ... Zato bi v strategiji posebno poglavje moralo obravnavati tudi segment prepletanja ciljev in projektov. Rokodelstvo ni le stvar etnologije in naše kulture, ampak denimo tudi malega gospodarstva, razvoj knjižnice je pomemben del mestne politike na področju šolstva, muzejske zbirke so tu del turistične ponudbe, navedena akademija lepih umetnosti je del prizadevanj mesta na področju šolstva, skrb za kulturno izobraževanje najmlajših je del strategije na področju predšolske vzgoje, kultura na internetu je del globalne promocije novomeške kulture ... Predvsem pa tovrstne povezave nakazujejo tudi pomemben kriterij pri določanju prednostno obravnavanih projektov na področju kulture.

Skladnost s cilji EU in RS: Vsaj v obrazložitvi strategije, če že ne v posebnem poglavju znotraj nje, bi morala občina jasno navesti, kako se občinska strategija v ciljih in ukrepih sklada z državno in evropsko. Iz tega namreč izhajajo bodoče boljše ali slabše možnosti za pridobitev finančnih sredstev države in Evrope.

Kolegom občinskim svetnikom sem iz zgornjih razlogov predlagal, da se strategijo kulture na tej seji sprejme kvečjemu v prvi obravnavi ter da jo pripravljavci na podlagi pripomb dopolnijo, izboljšajo. Nenazadnje, da sploh napišejo strateški dokument. Seveda, do druge obravnave tega akta na občinskem svetu, sem predlagal, naj pripravljavci pridobijo na strategijo tudi pripombe vseh, ki jih ta zanima ali zadeva. Zato je treba takim dokument poslati v branje, zatem pripraviti javno razgrnitev in njegovo obravnavo ter omogočiti podajanje pripomb (knjiga pripomb, e pošta, ustne pripombe na predstavitvi ali predstavitvah …). Do zbranih pripomb se je nato treba opredeliti ter dokument skladno s privzetimi pripombami nadgraditi.

Na koncu predlagam še prebiranje državne in ljubljanske strategije kulture. Ne vem, če sta vzorni, sta pa vsekakor napisani enostavno, logično, celovito, predvsem pa tako kot spodobni strategiji približno pritiče. Seveda pa bo vsakemu, ki dela strategijo prišla prav tudi zakladnica znanj na področju strateške misli tistih, ki so tu, pa naj se sliši še tako nenavadno, najboljši – vojska. Od Sun Tzu-jeve Umetnosti vojskovanja dalje.


In pa še zbirka nekaj za to temo relevantnih povezav:

-občinska strategija kulture – 1. del
-občinska strategija kulture - 2. del
-eseji o novomeškem mestnem jedru iz leta 2003
-ljubljanska strategija kulture
-državna strategija kulture
-evropska agenda za kulturo
-strategija
-projekti
-Sun Tzu
-Sun Tzu

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

MESTNI MADEŽ: GLAVNI TRG 25

Kar nekaj besed je bilo zastavljenih za prostore v zgornjih etažah hiše Glavni trg 25 (vhod s Sokolske ulice, ob tržnici), ki so v lasti novomeške občine. Pa vendar lastnik, torej občina, dela s to nepremičino kot krava z mehom. Pa četudi se zdi, da bi mogli biti prostori na takšni za Novo mesto imenitni lokaciji vsaj v uporabi. A občini se očitno nikamor ne mudi. Če gre sklepati po odnosu do te nepremičnine ima občina denarja kot pečka, zato se ji še pozna ne, če ji par sto kvadratnih metrov prostorov sredi mesta sameva. O oživljanju starega mestnega jedra pa itak ne gre izgubljati besed.

Glejte tudi:

Občinski prostori na Sokolski
Občina za zasebne žepe

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: prostori v lasti občine na Glavnem trgu 25, 17. april 2009)

NAPREDEK: STOPNIŠČE PRED GRADOM GRM

Občina je uredila prav spodobno stopnišče med Paderšičevo ulico in Skalickega ulico na Grmu. Resda Muhič tega ni imel med svojimi predvolilnimi obljubami, pa je to vseeno naredil. Zelo lepo. Urejene so stopnice, klančina, po kteri je moč peljati denimo tudi otroške vozičke, resda je na vrhu nekoliko strma, nameščena je celo ograja, ki je v pomoč vsaj starejšim, pa celo osvetljeno je to stopnišče, četudi lučke zadnje dni žal ne delajo. Stopnišče je preskusil že marsikateri izmed sprehajalcev, ki se potikajo okoli gradu Grm.


Takole pa je bilo pred dobrim letom dni:

Sprememba na boljše je očitna. Morda je pa župan zdaj začel vleči prav poteze!?

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: novo stopnišče med Paderšievo ulico in Skalickega ulico na Grmu, 10. april 2009; nekdanja ureditev poti, 17. februar 2008)

MESTNI MADEŽ: GOSTILNA KOS

Gostilna Kos je bila nekoč zgledna novomeška gostilna, katere ime je bilo znano daleč naokoli. Tudi obiskovalci so bili od vsepovsod.

Še danes v gostilno turista vabi usmerjevalna tabla na Levičnikovi cesti v križišču v Ločni. Lačen človek zavije desno. In tik pred gostilno se še bohoti velik oglasni pano za gostilno. Lačen človek zavije spet desno na parkirišče pred gostilno. A lačnega človeka namesto nasmeha gostilničarja pričakajo zaklenjena vhodna vrata. Najbrž ne gre za namerno zavajanje, saj nima nobenega pametnega smisla, vendarle pa bi se kdo lahko nekoliko potrudil in odstranil prikazana obvestila stran od poti turistov, da ne bo še kdo po nepotrebnem gojil upov, kako bo čez slab kilometer spravil s sebe vso žejo in lakoto.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: Levičnikova cesta in Šmarješka cesta, 5. april 2009)

MESTNI MADEŽ: MORDAXOVO SPREHAJALIŠČE

Deroča voda vedno znova naredi svoje. Tudi tokratno deževje je močno dvignilo gladino potoka Težka voda, močan tok potoka pa je na nekaj odsekih odplaknil nasutje na Mordaxovem sprehajališču med Šmihelom in Regčo vasjo. Bomo videli, kako dolgo bo stanje takšno, vsekakor pa bi zdaj že veljalo razmisliti, po vseh teh izkušnjah, da bi na vsaj kritičnih odsekih sprehajališča, gre za vedno ene in iste odseke, pohodno površino uredili nekaj drugače. Pač tako, da bi bilo odporno tudi proti deročemu potoku. Ali pa bo treba na pomoč poklicati vodarje...



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: Mordaxovo sprehajališče, 7. april 2009)

MESTNI MADEŽ: ŠMARJEŠKA CESTA

Pred par meseci, konec lanskega oktobra, so pomembni možje navdušeno rezali trak, ker naj bi prenovili Šmarješko cesto. Tudi krajani, vsaj njihovi predstavniki, so bili zadovoljni, saj so menda dejali, da so dobili več kot so pričakovali. Morda, vsekakor pa smo meščani dobili manj, kot smo upali. Trakove se ponavadi reže na koncu uspešno opravljene naloge. Naloge v celoti. Saj ne rečem, lahko smo veseli in ponosni vsakega dviga delavske lopate. A naloga v zvezi s to Šmarješko cesto je bila v resnici par deset metrov daljša. In je še nedokončana. Nekaj mesecev po slavnostnem rezanju trakcev, se po kosu Šmarješke ceste namreč še kar vozimo po makadamu. Res, kot bi vozil po krtinah. Le kdaj bo spet rezanje trakcev in trkanje s kozarci šampanjca, pardon, cvička?


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: Šmarješka cesta v Mačkovcu, 5. april 2009)

MESTNI MADEŽ: PLOČNIK NA KANDIJSKEM MOSTU

Pločnik na Kandijskem mostu na več delih razpada. Izgleda kot švicarski sir. V luknje bo kmalu šel že cel podplat povprečnega Novomeščana. Že nekaj časa pa se pešcem dobesedno pod nogami odpira pogled na zanimivo konstrukcijo mosta in lepo reko Krko.
Menda bodo to popravili. Kot že tolikokrat v preteklih letih. Če bo tokrat kaj boljše, pa nihče ne ve.
Most je v lasti Mestne občine Novo mesto, ki mora tudi skrbeti za njegovo vzdrževanje.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: Kandijski most, 4. april 2009)

NOVOMEŠKIM SAMOUPRAVLJAVCEM: VODA

O tem, kako lahko tudi Novomeščan sam varčuje z vodo.

Novomeška gospodinjstva so lani porabila skoraj 1.383.823.000 litrov pitne vode iz vodovoda. Morda se komu celo ne zdi veliko, a v duhu skrbi za naravne vire in zmanjšanja stroškov v gospodinjstvih je na mestu razmislek, kako varčevati s pitno vodo? Sledi nekaj idej, kaj lahko meščan stori sam.

Varčujmo z vodo doma:
-Tretjina vode, ki jo porabimo v domovih, steče dobesedno v stranišče. Skušajte splakovati manj pogosto in kadar je možno, uporabite manjšo količino vode ter zmanjšajte zmogljivost kotlička za vodo.
-Zbirajte deževnico za zalivanje vrta ali pranje avtomobila. S tem lahko prihranite do 50 % vode v gospodinjstvu.
-Namesto kopanja v kadi izberite raje prhanje in skrajšajte čas, ki ga preživite pod tekočo vodo.
-Ne puščajte vode teči med umivanjem zob ali pomivanjem posode.
-Pršne pipe na umivalnikih prihranijo do 80 % vode.
-Kadar grejete vodo, nalijte v grelnik le toliko vode, kot je potrebujete in ga ne napolnite vedno do vrha.
-Preverite, ali iz pip in cevi pušča ali kaplja voda.
-Pri pranju manj umazanega perila uporabite varčni cikel pranja pralnega stroja.
-Ponovno uporabite odpadno vodo iz umivalnikov in kopeli in tako prihranite do 18.000 litrov vode letno.
-Če živite v bolj sušni deželi, izberite vrtne rastline, ki ustrezajo podnebju in potrebujejo manj zalivanja.

Kadar kupujete, se odločajte pametno:
-Izberite izdelke z znakom za okolje, ki imajo zagotovljeno manjši vpliv na okolje.
-Spremenite svoj način prehranjevanja in ne jejte hrane, za katere pridelavo in transport je potrebne veliko vode in energije, kot na primer meso in predelana živila.
-Varčno uporabljajte ustekleničeno vodo: v Evropi je voda iz pipe varna za pitje, namestite pa lahko tudi čistilni filter. Pri pripravi in trženju ustekleničene vode ter reciklaži plastenk se porablja energija.

Na počitnicah:
-Izbirajte hotele in počitniške cilje, ki upoštevajo okoljska merila (omejujejo porabo vode in energije ter zmanjšujejo količino odpadkov).
-Zmanjšajte količino pranja perila v hotelu in večkrat uporabite brisače in rjuhe.

vir: http://ec.europa.eu/environment/climat/campaign/news/news16_sl.htm


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

DANA ALI VODOVOD

O ustekleničeni in vodovodni vodi.

Cena ustekleničene pitne vode je po svoje kar astronomska. Posebej če je jo primerjano s ceno pitne vode iz vodovoda. V Mercatorju stane dolenjska voda Dana 0,26 evra na liter oziroma 0,39 evra na 1,5 litrsko plastenko - če se kupi v pakiranju 6 x 1,5 litra. Na drugi strani je cena litra vode iz vodovodnega sistema v Mestni občini Novo mesto bistveno nižja. Cena vode v Novem mestu zaobjema vodarino, kanalščino in čiščenje odpadnih voda in trenutno z vsemi taksami in DDV za gospodinjstva znaša 1,82 evra/m3. To pomeni, da je cena litra vode iz novomeškega vodovodnega omrežja 0,0018 evra. Povedano drugače: za ceno 1 litra ustekleničene pitne vode Dana v Mercatorju dobimo cca 145 litrov pitne vode iz novomeškega vodvodnega omrežja. Seveda je treba pristaviti, da sta tako voda Dana kot tudi voda iz novomeškega vodovoda neoporečni. Voda na vseh vodovodih v Mestni občini Novo mesto je zdravstveno ustrezna, kakor kažejo ocene Zavoda za zdravstveno varstvo, ki so strnjeno predstavljene v "Poročilu o oskrbi s pitno vodo in kakovosti vode v letu 2008 v Mestni občini Novo mesto".

Glede na to, da je vodovodna pitna voda za potrebe našega telesa povsem adekvatna ustekleničeni, lahko pogledamo tudi morebitne prihranke iz naslova porabe sredstev za pitno vodo v povezavi s pitjem.
Odrasel človek naj bi dnevno zaužil nekje od 2,2 do 3 litre tekočine dnevno. Količina je odvisna od telesnega ustroja, zdravja, aktivnosti, okolja ... S hrano v povprečju v telo dnevno vnesemo približno 1 liter vode, ostalo, menda cca 35 mililitrov na kilogram telesne teže, pa naj bi zagotovili s pijačo, najbolje s pitno vodo. Na spletni strani podjetja Dana sicer menijo, da naj bi povprečen človek spil cca 2,5 litra tekočine dnevno.

Kakor koli, za lažje računanje in enostavno predstavo vzemimo, da naj bi posameznik spil 2 litra vode (oz. tekočine) dnevno. Kot smo ugotovili, posameznika to, če se oskrbuje v Mercatorju z Dano stane 0,52 evra dnevno oziroma letno 189,8 evra, če se oskrbuje z vodo iz vodovoda pa le 0,0036 evra dnevno oziroma 1,3 evra letno. Letni prihranek, če posameznik namesto Dane pije vodo iz novomeškega vodovoda je torej 188,5 evra. Za povprečno gospodinjstvo, ki ga sestavljajo trije člani, bi bil prihranek seveda trikrat večji. No, kdor spije manj Dane na dan, takih je najbrž veliko, lahko računa na liter, tako pogledano je prihranek pač 0,2582 evra/liter vode.

V novomeškem občinskem svetu se zaradi ugotovitve, da je novomeškga pitna voda iz vodovoda po kvaliteti za zdravje ustrezna in obenem bistveno cenejša od ustekleničene, ustekleničena voda ne pije več, pač pa le še vodovodna. Glede na prihranek je tako obnašanje najbrž na mestu tudi v novomeških gospodinjstvih.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

MIČNO ODSTRANJEVANJE DLAČIC

O razpoznavnih označbah v mestnem jedru.

Ko človek že misli, da se je že zgodilo vse, da je videl vse in in da ga nič ne more več kaj prida presenetiti, se zgodi prav nasprotno – še nekaj, nekaj novega, nekaj presenetljivega. Ob na trenutke čuječih, vsekakor pa izvežbanih profesionalnih in amaterskih varuhih kulturne dediščine se v središču mesta, na Glavnem trgu, na njegovem zgornjem, torej imenitnejšem delu, zgodi res banalna označba poslovnega prostora. Na pročelju hiše Glavni trg 2 sta se tako znašli kar dve istorodni zadevi, ena vabi tudi k odstranjevanju dlačic, druga pa v frizeraj. Če se ne motim, se materialu pravi oprelon, neke vrste pvc platno. Neredko se ga uporablja za transparente, ki se raztegujejo preko ulic. Sprva sem mislil, da gre le za začasno reč, a če sem jo prvič opazil konec decembra in če ista reč visi tam še danes, najbrž ne gre in ni šlo za začasno reč.
No, vsekakor si nisem mislil, da ima kdo tako malo okusa, da namesti kaj takega na pročelje hiše v starem mestnem središču, kakor človeku tudi težko pade na pamet, da varuhi lepega in pravnega ne skočijo v zrak.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: Glavni trg, 23. december 2008)

ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA

V odgovor zvestemu bralcu B5, ki je dal pobudo, da naj občina začne objavljati zapisnike sej na svojih spletnih straneh, spodaj nudim nekaj spletnih povezav do odgovorov občine na svetniška vprašanja in pobude. Resda občina ne uspe ali noče odgovoriti na povsem vsa, a ti, ki so nam predočeni, so vendarle izkaz dejstva, da občina že nekaj let na spletni strani objavlja ne le odgovore, pač pa tudi zapisnike sej in celo gradiva za posamezne točke sej. To bi morala biti spodbuda za participatorno demokracijo. Zapisniki gredo kar precej let v preteklost, najstarejša gradiva za seje so mlajšega datuma, šele od lani pa občina, to se je zgodilo na mojo svetniško pobudo, objavlja na spletni strani tudi odgovore na pobude in vprašanja občinskih svetnikov. In morda je to zaradi velike raznolikosti eno zanimivejših gradiv na občinskih spletnih straneh.

odgovori na pobude in vprašanja - 21. seja

odgovori na pobude in vprašanja - 20. seja

odgovori na pobude in vprašanja - 19. seja

odgovori na pobude in vprašanja - 18. seja

odgovori na pobude in vprašanja - 17. seja

odgovori na pobude in vprašanja - 16. seja

odgovori na pobude in vprašanja - 15. seja

odgovori na pobude in vprašanja - 14. seja

odgovori na pobude in vprašanja - 13. seja


glejte tudi:
http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/02/objava-odgovorov-na-pobude-in-vpraanja.html


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

ŽUPAN O SVOJI OPOZICIJI

O tistem, česar župan ne vidi in o čemer zamolči.

Ne vem, zakaj je župan Muhič nedolgo nazaj izjavil, da je opozicija "doslej postregla le z redkimi predlogi in rešitvami, ki bi pripomogli k uresničevanju načrtov", ter dodal, da "s strani opozicije ni sodelovanja v dobro mestne občine ter občank in občanov, kot sem si ga želel, so pa kritike brez rešitev." (Dolenjski list; Lokalno.si) Morda je imel slab dan, morda je bil jezen, morda nepremišljen, a resnicoljuben, ko je to izjavil, zagotovo ni bil.

Vsak župan, to pa bi moglo veljati tudi za Muhiča, bi moral biti vesel politične opozicije, ki nudi kritičen oziroma alternativen pogled na delo občine, ki jo vodi, obenem pa ponuja celo vrsto morebiti celo boljših rešitev problemov. In v Novem mestu je tega veliko. Celo mojih predlogov, ki sem mu jih kot svetnik in meščan ponudil v minulih dveh letih, lahko naštejem na desetine, od onih, ki so bili predstavljeni med svetniškimi pobudami, preko tistih, ki so bili podani ob obravnavi različnih točk dnevnega reda, do tistih povsem formalne narave, a demokracija, pravijo, sloni na formi, kot je denimo opozarjanja župana na vodenje sej občinskega sveta v neskladju s poslovnikom, kar se mu je na začetku zelo pogosto dogajalo, zdaj pa pač manjkrat. Pa ne le, da opozicija v novomeškem občinskem svetu dovolj aktivno nudi z izpostavljanjem problemov in nudenjem rešitve "sodelovanje v dobro mestne občine ter občank in občanov", še več, opozicija pogosto celo opozarja župana na reševanje nekaterih kar nekoliko pozabljenih, a pomembnih problemov, opozarja pa ga tudi na nujnost uresničevanja njegovih lastnih predvolilnih obljub, ki bi morale biti alfa in omega vsakodnevnika župana Muhiča, ne pa da mnoge izmed njih pozabljene in zaprašene ležijo v njegovem načrtu dela.

In kakšno sodelovanje nudi opoziciji župan? Praktično nikakršno. V dobrih dveh letih je, če sem dobro preštel, sklical dva sestanka, na katera je povabil tudi predstavnike opozicije, pa še na teh je praktično vse podane predloge zavrnil. Tudi sicer pogosto predloge opozicije presliši in spregleda. Naj, to moč ima. Ampak naj vsaj ne govori, da opozicija ne nudi sodelovanja ...


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

POMLADNI ODPADKI NA ZAČETKU POLETJA

O neskladnosti Komunale Novo mesto z navadami meščanov, katere pa so skladne s potekom letnih časov.

Z marcem se prične pomlad. Meteorologi beležijo začetek pomladi že 1. marca, koledarsko pa naj bi to bilo tri tedne kasneje. Začetek pomladi je tudi čas tako imenovanega pomladanskega čiščenja, ko človek še malo bolj z žarom pospravi svoje domovanje in se celo odreče kaki stvari, ki se ne zdi več uporabna. Pomladansko čiščenje med odpadke naplavi tudi kake večje kose. Komunalci jim rečejo kosovni odpadki. In tu je problem. Ne gre mi namreč skupaj mesec junij, ko namerava Komunala Novo mesto v mestu odvažati kosovne odpadke ter recimo mesec marec ali april, ko ljudje najbolj intenzivno čistijo stanovanja, hiše, okolico in želijo kak kosovni odpadek oddati za to posvečenim službam, ki tovrstna dela v zadnjih letih povrhu vsega izvajajo le enkrat letno.

Meščan ima sicer možnost, da sam odpelje kosovne odpadke na Cikavo, kjer je zbirno-reciklažni center, a zato meščan potrebuje dovolj veliko vozilo, prikolico ali kaj podobnega, česar pa ponavadi nima. Obstaja tudi še možnost, da meščan najame kontejner komunale, ki ga polnega nato služba odpelje, toda ta reč pa pobere kakih 200 evrov iz meščanovega žepa.

Čakanje na junij? Prikolica? Plačilo kontejnerja? Morda Romi?


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

POBUDE IN VPRAŠANJA – 21. SEJA

Na 21. seji občinskega sveta, ki je bila včeraj, torej 26. februarja 2009, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1. LUČI NA ROTOVŽU – ponovitev pobude
Na 12. seji (januar 2008) in zatem še na 18. seji (november 2008) občinskega sveta sem dal pobudo, da naj se z zamenjavo žarnic in pričvrstitvijo svetil sanira osvetlitev rotovža. Obakrat sem dobil odgovor, da bo to urejeno.
Ugotavljam, da vse do danes to še kar ni urejeno, zato pobudo spet ponavljam in ob tem bolj kot za odgovor prosim za ukrepanje odgovornih.

2. REORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE - vprašanje
Januarja 2008, torej pred dobrim letom dni, je bil sprejet odlok glede reorganizacije občinske uprave. Prosim, da se po letu dni predstavi učinke, ki jih je reorganizacija dala, posebej v točkah, ki so bile tedaj navedene, da so razlog reorganizacije.

3. BAZNE POSTAJE MOBILNE TELEFONIJE - vprašanje
Prosim za podatek, kjer na območju mesta Novo mesto so postavljene bazne postaje mobilne telefonije, kakšne vrste so, kakšna je njihova moč ter kakšni so pogoji za postavitev teh postaj na območju MO Novo mesto.
Posebej pa prosim, da občina priskrbi podatek, na podlagi katerega akta oziroma ob kakšnih pogojih je moč namestiti bazno postajo mobilne telefonije na vrh griča Portoval, kjer se, kolikor mi je znano, razteza tudi gozd s posebnim namenom. Zanima me, ali je namestitev sploh možno izvesti v območju gozda s posebnim namenom.
Predlagam tudi, da občina zaščiti vrhove gričev in podobne za mesto in njegovo podobo ključne predele pred karšnim koli poseganjem v smislu gradenj.
http://www.forum-ems.si/
http://www.kidricevo.si/UserFiles/1433/File/Mobilna%20telefonija-1.doc

4. OSKRBA OBMOČJA ŠMIHEL – pobuda
Predlagam, da občina v območju Šmihela omogoči in tudi aktivno vzpodbudi zagotovitev tistih storitev, ki so za kvalitetno življenje meščanov v območju potrebne. Ugotovitev je namreč, da je oskrba s trgovino tem območju slaba, če sem dobro opazil v tem delu mesta celo ni bankomata, kaj šele, da bi bila banka, ni pošte ipd. Praktično celoten južni del mesta je v tem pogledu zelo slabo oskrbljen (Šmihel, Regrča vas, Regrške košenice …), zdi pa se, da občina ne vlaga prav nobenih resnih naporov, da bi tu vzpodbudila tudi tovrstne investicije.

5. PROMET IN NOVO NASELJE V ŠKRJANČAH - vprašanje
Med Regrškimi košenicami in Škrjančami se oblikuje novo stanovanjsko naselje. V zvezi s tem me zanima, kako bo to naselje prometno povezano z drugimi deli mesta oziroma ali bo in kdaj bo občina uredila pločnike, kolesarske steze ter javni promet, da bodo posebej otroci, a tudi vsi ostali, lahko od tu varno dostopali do oddaljene šole, trgovine, v središče mesta …

6. UREDITEV KROŽIŠČ – pobuda
Občina je v sodelovanju s tovarno Krka uspela zanimivo urediti prostor sredi enega izmed krožišč. Zanima pa me, kdaj bodo na podoben način, kakor je bilo sicer napovedano pred časom, urejena tudi ostala mestna krožišča ter ali je koncept ureditve že znan.

7. PLOČNIK NA KANDIJSKEM MOSTU – vprašanje
Pločnik na Kandijskem mostu je iz leta v leto potrebno obnavljati, kar navaja k misli, da so slabo pripravljeni projekti sanacije ali pa slabo izvedena dela. Zaradi tega ima občina iz leta v leto z obnavljanjem (nepotrebne) stroške, hoja po tako slabih pločnikih pa je mnogim, posebej pa starejšim zelo nevarna.
Prosim za podatek, koliko prenov pločnika na Kandijskem mostu je bilo izvedenih od celovite prenove mosta sredi devetdesetih let do danes, kdo je pripravljal projekte sanacije pločnikov, kdo je bil izvajalec posameznih sanacij ter koliko je posamezna sanacija stala občinski proračun in kakšne so odgovornosti posameznih subjektov v zvezi s tem.

8. PARKIRIŠČE ZA HOTEL KRONA – pobuda
Predlagam, da občina na območju Glavnega trga ali na kaki drugi primerni lokaciji uredi parkirno mesto za prihod gostov Hotela Krona in hostla Situla na Glavnem trgu. Gre seveda zgolj za parkirno mesto, ki omogoči obiskovalcem (avtobus), da varno in legalno izstopijo in prenesejo svojo prtljago v objekt. Glede na to, da gre za pomembni novomeški turistični pridobitvi, je najbrž primerno, da občina pri tem pomaga tudi z ustrezno prometno ureditvijo, ki jo terja tovrstna dejavnost, ki jo naši prostorski akti tu pač omogočajo.

9. DOLG DRŽAVE DO MO NOVO MESTO – vprašanje
Župan Muhič je januarja 2009 prvič povedal, da država občini dolguje 10 milijonov evrov. Glede na to, da župan te trditve ni argumentiral, prosim za natančen podatek, iz kje izvira ta dolg države do občine, kolikšen natančno je, kdaj je nastal oziroma nastajal, kdaj ga država namerava vrniti ter kaj je župan doslej naredil in kaj pač bo naredil za to, da bi bil dolg, če seveda v resnici sploh obstaja, če je priznan, vrnjen.

10. PEŠPOTI – vprašanje
Kot je razbrati iz predloga proračuna za leto 2009, so bila sredstva na proračunski postavki 11049009 v višini 50.000 evrov porabljena. Prosim za podatek, katera dela in v kakšnem obsegu ter kje so bila opravljena.
Zanima pa me tudi, kako občina trenutno razvija projekt ureditve pešpoti ob reki Krki in ob potoku Težka voda – v povezavi z ureditvenim načrtom za kolesarske poti in pešpoti.

11. SPOMENIKI NOB TER LJUDSKE REVOLUCIJE - vprašanje
Prosim za podatek, kako je z veljavnostjo Odloka o varstvu in vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij NOB ter ljudske revolucije ter kako mestna občina v zadnjem obdobju nadzira izvajanje odloka in kako izvaja svoje naloge v zvezi s tem odlokom.
Odlok o varstvu in vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij NOB ter ljudske revolucije je objavljen na: http://www.novomesto.si/si/obcina/akti/?v=178

12. ODLOK O VZDRŽEVANJU ZANEMARJENIH STAVB – ponovitev pobude
Maja 2008 sem na 15 seji dal pobudo za pripravo Odloka o vzdrževanju zanemarjenih stavb. Odgovorjeno je bilo, da bo odlok v kratkem pripravljen. A odlok doslej ni bil uvrščen na sejo dnevnega reda, zaradi česar pobudo ponavljam, prosim pa tudi za pojasnilo, zakaj odlok doslej ni bil pripravljen, četudi je bilo napovedano, da bo.

13. ARHIV PROSTORSKI AKTOV MESTNE OBČINE NOVO MESTO – vprašanje
Občan se je name obrnil s pobudo, da na občinskem svetu vprašam oziroma dam pobudo, kako je z arhiviranje aktualnih in starejših, tudi že neveljavnih prostorskih aktov občine – od urbanističnih načrtov do raznih lokacijskih oziroma zazidalnih načrtov, ki so, kakor je smiselno navedel občan, dejansko pomemben del zgodovine mesta oziroma njegovega razvoja in jih zato velja posebej pozorno hraniti. Zanima me torej, kdo in kako hrani prostorske akte občine, ki so bili sprejeti v zadnjih desetletjih ter kakšne so možnosti, da si to gradivo občani po potrebi ogledamo.

14. GLAVNI TRG 25 OZ. SOKOLSKA ULICA 4 – vprašanje
Na 10. seji občinskega sveta (november 2007) sem dal pobudo v zvezi z ureditvijo prostorov na Glavnem trgu 25 oziroma Sokolski ulici 4, ki so v lasti občine. Glede na to, da ni videti, da bi se zadeve v zvezi s temi prostori kakor koli premaknile (prodaja, ureditev, oddaja …), kaj šele premaknile na bolje, ampak gre za nekak mrtvi kapital občine, predlagam, da občina s tem vendarle čimprej nekaj stori, ker je, če drugega ne, zaradi take brezbrižnosti škoda zaznavna tudi v občinskem proračunu.

15. RESTAVRACIJA BREG – vprašanje
Kakor sem pri svojih pobudah opozoril že na 10. seji občinskega sveta, je župan Muhič dejal,da bo poskrbel za odprtje restavracije Breg, ki je že par let zaprta. Tudi danes je še tako. Zanima me, kakšne aktivnosti župan trenutno vodi v zvezi s to svojo obljubo, katere uresničitev, pa četudi z veliko zamudo, bo gotovo v veliko korist meščanov, mesta in tudi njegovega turizma.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar