sreda, 30. julij 2014

KAJ POGREŠATE IZ NOVOMEŠKE PRETEKLOSTI?

NEŽA NEDELKO, diamantna maturantka 2014
Živahnost Glavnega trga.

MILENA KRAMAR ZUPAN, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto
Več ljudi v mestu, danes je preveč površin zasedla avtomobilska pločevina.
 
MARIJA UDOVČ, ustvarjalka
Prijazne kavarne. Bile so zgornja in spodnja kavarna ter pri Vindišarju, nekdanje tri »postaje«, kjer so bili plesi in smo se tam shajali mladi in malo starejši. Pogrešam tovrstne družabnosti. Pa pogrešam prečudovit gostinski vrt pri Vindišarju.

JOŽICA VERČEK, Društvo Trškogorsko srce
V bistvu ničesar. Sem pa srečna, da sem bila del novomeške preteklosti in sem jo na svoj način doživela.

SABINA ŠILER HUDOKLIN, grafičarka
Kostanje, breze na muzejskih, manj prometa, pa to, da še ni bilo novega trga in je bilo nekaj več življenja v mestu (ni bilo trgovskih centrov v okolici). Delikateso, hojo po mostičku pripetem na železniški most (najbolj takrat, kadar je peljal vlak nad njim) in dan zaprisege vojakov, saj so takrat mesto napolnili ljudje različnih kultur. Pa Lunco in izposojo čolnov!

VESNA HROVAT, inovatorka, promotorka lana
Polne in žive lokale, galerije, razstave, koncerte.

MOJCA ČRTALIČ ANDOLŠEK, predsednica novomeških obrtnikov in podjetnica
Mestni vrvež, rokodelske stojnice, blagovnice.

ANJA PREŠERN, diamantna maturantka 2013
Živahnejši utrip Glavnega trga.

MARIJA HROVAT SLADIČ, diamantna maturantka 2012
Staro knjižnico Mirana Jarca z nižjim stropom in vonjem po knjigah.

IVICA KRIŽ, etnologinja
Vsakodnevno živahno vrvenje v mestu.

MOJCA LUKŠIČ, ravnateljica Gimnazije
Več druženja.

ANA JELINIČ, modna oblikovalka
Morda več življenja, več ponudbe v središču mesta, ki je izgubilo ljudi, dušo ...

MARJANCA KOČEVAR, pesnica
Več ljudi na Glavnem trgu, delikateso nasproti Rotovža, pa kako domačo pekarnico. Pogrešam tudi srečanja v spodnji kavarni z literarnimi prijatelji – Severinom Šalijem, Milanom Markljem, …

VIKTORIJA TEKSTOR, otroška arhitektka
Zeleni park, ki ga je zamenjal sivi Novi trg.

SUZANA PLUT, učiteljica zdravega prehranjevanja
Sankanje po makadamski cesti z vrha Kapitlja…. pa dol do Kandijskega mosta, pa seveda popoldneve igranja na Ropazovem vrtu….Če pa malo zrastem, pogrešam vse vrtove starih propadlih gostiln kot sta Windischer, Breg…

MAJDA KUŠER AMBROŽIČ, ravnateljica vrtca Ciciban
Ob sobotah sem zelo rada gledala poroke na Rotovžu. Tiste lepe neveste v pravljičnih oblekah, metanje riža na izhodu, glasba, ... Poroke so izgledale ne samo svečano, ampak tudi izredno romantično. Pogrešam tudi Ribjo restavracijo. Mi nismo imeli prenosnih telefonov, vendar smo se našli s pomočjo "ribje". En sprehod do vrta je bil običajno dovolj, da si našel, kogar si iskal. Če ga ni bilo, je pa bil kdo drugi, ki je vedel, kje je ali mu je bil pripravljen prenesti sporočilo. Ko je bil denar, smo bili v "ribji", ko ga ni bilo pa na vodnjaku. Tam smo se čez dan običajno vsi zvrstili.

MAJDA PUNGERČAR, kustosinja Dolenjskega muzeja Novo mesto
Glede na to, da proučujem preteklost Novega mesta in si s pomočjo različnih virov ustvarjam neko sliko določenega časa, bi rekla, da pogrešam življenje ob reki Krki - torej kopališča, čolnarjenje in zabave na reki. Perišča niti ne, ker sem hvaležna iznajditelju pralnega stroja. Če pa se vprašanje nanaša na čas mojega bivanja in dela v mestu pa morda Ribjo restavracijo.

SONJA SIMČIČ, ravnateljica osnovne šole Grm
Glavni trg, kjer se tare ljudi.

DARJA ŠURLA SLADIČ, arhitektka tort
Pristnost njegovih prebivalcev.

CLAUDIA JERINA MESTNIK, direktorica knjižnice
Druženje mladih kot v času, ko sem bila gimnazijka.

TADEJA BEČAJ ŽNIDARŠIČ, učiteljica gibanja
Malo več odprtosti.

MAJA ŽUNIČ FABJANČIČ, aktivistka
Pogrešam bolj brezskrbne ljudi, čase, ko so imeli ljudje zagotovljene službe, ko še ni bilo prekernih zaposlitev in ko so odnosi temeljili na solidarnosti in ne na tekmovanju. Ko je bilo pomembno, da gremo naprej vsi, da se nikogar ne pusti zadaj.

POLONA ŽALEC, pevka
Dostop do Seidlovega mlina in posedanje ob njem.

SABINA ŠEHIĆ, vrhunska športnica
Več dogajanja v samem jedru mesta.

JADRANKA MATIĆ ZUPANČIČ, pesnica
Več obujanja spomina na pomembne kulturne dogodke, seveda podane na svež, sodoben, originalen način. Pogrešam tudi literarni sprehod po Novem mestu, saj so tukaj ustvarjali pomembni slovenski pesniki in pisatelji.

DUŠICA BALAŽEK, romska aktivistka
Pogrešam kak, vsaj občasni zabaviščni park za otroke, kakršen je bil včasih na območju današnje Smrečnikove. Tja so nas vodili starši.

DARJA PEPERKO GOLOB, bibliotekarka
Na primer dobro staro Ribjo restavracijo in Windischerjev vrt v Kandiji, trgovinice in obrtniške delavnice v starem mestnem jedru, filmske četrtke oz. kinoteko, kakšen urejen park ...

PIJA ZORKO, violinistka
Stari LokalPatriot.

ANDREJA STANKOVIČ, keramičarka in čebelarka
Predvsem pogrešam tisto preteklost, ko je bila prisotna velika varnost, ko si kot otrok lahko precej brezskrbno šel tako rekoč kamor koli.

SANDRA HROVAT, oblikovalka
To, da smo otroci lahko šli sami in brezskrbno peš v vrtec.

STAŠA VOVK, kulturnica
Pogrešam ljudi, ki bi imeli radi to mesto in bi hoteli nekaj narediti za to mesto, zanj kaj prispevati, da mu izkažejo svojo naklonjenost. In želim si, da bi se kdo že danes pripravljal na skorajšnjo 650-letnico Novega mesta, ki je tik pred nami, obletnico mesta, ki je preživelo veliko in tudi težke čase. Danes se do preteklosti prevečkrat obnašamo, kot da nam zanjo ni mar.

ANAMARIJA JANEŽIČ, lepotna svetovalka
Dušo Novega mesta. Ko sem bila srednješolka smo se zbirali v Ribji restavraciji, na Kandijskem vrtu in San Sebastianu, kjer je bilo glavno zbirališče mladih.

HELENA MRZLIKAR, prehranska svetovalka
Nič. Naj bo vse ob svojem času.

HELENA PAPEŽ, osebna trenerka, maserka
Dom kulture kot kino. Pomfrit na avtobusni postaji.

ALENKA LAMOVŠEK, etnologinja
Družabno življenje na Glavnem trgu.

JANA BERGINC, čebelarka
Več druženja odprtih ljudi, ki so pripravljenih pomagati en drugemu. Danes se vsak drži nekako bolj zase.

VASJA FUIS, nekdanja ravnateljica Gimnazije
Pogrešam dušo Glavnega trga. Ko sem hodila v Gimnazijo, se je naše življenje odvijalo na Glavnem trgu, ki je bil zbirališče mladih, in v Sokolskem domu. Pogrešam plese, ki smo jih ob sobotah imeli v Sokolskem domu. Kopali smo se pa pod Kandijskim mostom. Tudi na Loko imam lepe spomine.

TATJANA GRABRIJAN, lutkarica
Sprehajališča v središču mesta. Predvsem pa pogrešam kar celo preteklost. Del nostalgije je tudi skupno gledanje televizije na stari pošti in denimo stari vrtec na Marofu. Pa tudi manj motornega prometa v središču pogrešam.

TERA RIFELJ, slikarka
Gnečo ljudi ne pa avtomobilov

SANJA NEDIČ, orientalska plesalka
Pustno povorko čez mestno jedro.

JANA MURGELJ, čajarka
Kino. Več prireditev na Glavnem trgu, brez prometa na Glavnem trgu.

SANDRA BORŠIĆ,. kulturnica
Trudim se živeti v sedanjosti, ne v preteklosti. Vendar, vedno obstajajo v času »vračanja nazaj«, zato pomislim na meščanski duh, ki je nekoč bil doma v Novem mestu in na avantgardo, napredne in revolucionarne misli, ki so se rojevale v Novem mestu…gre za kontraste, ki jih je zmoglo mesto…in se zdi, da jih še vedno zmore…

MAJA MLAKAR, slikarka, glasbenica
Ribjo restavracijo ... in njen vrt.

JOŽA MIKLIČ, ekonomistka
Rastočo knjigo.

torek, 29. julij 2014

KATERIH 5 CILJEV BI NAJRAJE URESNIČILI, ČE BI BILI ŽUPANJA NOVEGA MESTA?

NEŽA NEDELKO, diamantna maturantka 2014:
Sicer sem brez političnih ambicij, ampak če bi bila županja, bi najprej vprašala ljudi kaj/česa si želijo. Sama si želim, da bi bilo Novo mesto prijazno kolesarjem, da bi bila reka Krka tako čista, da bi se Novomeščani v njej lahko kjerkoli kopali in, da bi bilo Novo mesto bolj prepoznavno v Sloveniji in tujini.

MILENA KRAMAR ZUPAN, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto:
V sodelovanju z meščani bi ustvarila bolj čisto in urejeno mesto, bolj urejene prometne površine in površine za pešce, kot punčico svojega očesa bi varovala visoko kvalitetno javno zdravstvo, prizadevala bi si za vrnitev sedežev pomembnih institucij v naše mesto. V teh bi dobili delo naši izobraženi mladi. Za njih bi ustvarjala pogoje za delovna mesta s tem, da bi mesto imelo odlično ponudbo za nove investitorje v podjetništvo. Način mojega dela bi bil javen in tak, da bi ljudje verjeli v poštenost dela politikov, bi se vsi medsebojno spoštovali, razumeli potrebe. Poslušala bi sedanje podjetnike in obrtnike, kaj jih muči in kje lahko skupaj odpravimo njihove težave. In posebej bi poslušala potrebe čedalje večjega števila starejših. In enako pomembne so majhne skupine različnih ljudi. Pa za medsebojno zaupanje bi se borila.

MARIJA UDOVČ, ustvarjalka:
Uredila bi mestno jedro, pomagala bi, da bi hiše zaživele, da ne bi razpadale, uredila bi tržnico, to pravzaprav najprej ...

JOŽICA VERČEK, Društvo Trškogorsko srce:
Oh, za tole sem si bom pa kar vzela čas, da razmislim … Torej, okoli sebe bi zbrala sposobne ljudi, ki bi delali v dobro skupnosti in ne v korist strank ali v svojo korist. Zaprla bi promet preko Glavnega trga in mu dala kulturno, umetniško, kulinarično vsebino, povezano z lokalnim okoljem. Pri urejanju mestnega središča bi bilo treba strogo upoštevati mnenje stroke. Uredila bi Sokolski/Narodni dom in mu namenila lepo vsebino – plesne dvorane, prestižne prostore za pomembne stvari. Uredila bi avtobusno postajo. Ob mestnem jedru bi uredila parkirno hišo. Ustanovila bi posebno skupino ljudi, ki bi se ukvarjala s pridobivanjem evropskih sredstev. In če bi bila že županja bi se ob vsem tem vsaj kak dan vsakega meseca sprehodila po mestu, se pogovarjala z naključnimi ljudmi, spila kozarec cvička z njimi, prisluhnila njihovim potrebam, problemom, idejam tudi najbolj preprostih ljudi.

VESNA HROVAT, inovatorka, promotorka lana:
Dvignila bi nivo duhovne in vizualne podobe mesta, izboljšala bi skrb za preskrbo prebivalstva z vsemi dobrinami, povečala atraktivnost bivanja in dela mlademu, razgledanemu in izobraženemu kadru iz vsega sveta. Ustvarila bi vabljivo podjetniško okolje in stimulirala ustvarjanje nove tehnološke in umetniške produkcije.

MOJCA ČRTALIČ ANDOLŠEK, predsednica novomeških obrtnikov in podjetnica:
Pogoj za izpolnitev ciljev je postavitev dobre ekipe, ki ji zaupaš in živi tvoje sanje. Kot podjetnica, bi najprej preverila sposobnosti in strokovnost ljudi na vodilnih položajih v državnih podjetjih in jih poizkušala spodbuditi k razvoju in boljšim rezultatom. V jedru mesta bi vse lastnike lokalov, ki opravljajo dejavnost oprostila dajatev, neodgovorne lastnike, ki ne oživijo izjemne lokacije pa konkretno obremenila z obveznostmi in tako bi mesto počasi zaživelo. Potrebno bi bilo urediti stanje propadajočih stavb, tako da jih bi morali lastniki obnoviti ali prodati, saj so nekatere celo nevarne za okolico. V mestu pogrešam tudi restavracijo, kjer bi pripravljali zdravo tradicionalno hrano na moderen način ter kjer bi potekali večeri ob živi glasbi in drugih dogodkih. Program zaposlitve Romov v panogi, ki jo najraje opravljajo.

EMA NEŽA BOŠNJAK, mlada pianistka:
Naredila bi sprehajalni park, prostor, kjer bi se družili mladi, več kulturnih prireditev (glasbenih), veliko tržnico in stojnice.

ANA NARANČA, oblikovalka nakita in predsednica zbora Pomlad:
Zaprla bi mestno jedro, znižala najemnine za tamkajšnje poslovne prostore in dala priložnost mladim podjetnikom, ustvarjalcem, kulturnikom. Tudi športna in večnamenska akustična dvorana ne bi bili odveč.

ANJA PREŠERN, diamantna maturantka 2013:
V staro mestno jedro bi poskušala privabiti investitorje, mesto bi naredila zanimivejše za turiste, povečala ponudbo prenočišč, obnovila avtobusno postajo, poskušala bi povečati tudi uporabo mestnega avtobusnega prevoza.

MARIJA HROVAT SLADIČ, diamantna maturantka 2012:
Poskušala bi znižati brezposelnost, v obzir bi vzela mnenja ljudi in poskušala zagotoviti čim večje dobro za čim več ljudi, obnovila bi stare zgradbe v Novem mestu, poskušala poskrbeti za čim bolj urejene ceste in poskušala bi priskrbeti čim več sredstev za potrebe in razvoj Novega mesta.

IVICA KRIŽ, etnologinja:
- stimulirati ljudi z brezobrestnimi ali vsaj ugodnimi posojili in subvencijami za obnovo in naselitev praznih hiš
- stimulirati ljudi z brezobrestnimi ali vsaj ugodnimi posojili in subvencijami za obnovo odpiranje trgovin, gostinskih in storitvenih dejavnosti - olepšati mesto z likovnimi deli - skulpturami
- odpreti atrije novomeških hiš za manjše kulturne prireditve (koncerte, likovne razstave, pogovorne večere, dramske in lutkovne predstave)
- zamenjati v centru vse neprijazno tlakovanje za pešce z malimi granitnimi kockami s primernejšim tlakovanjem

MOJCA LUKŠIČ, ravnateljica Gimnazije:
Novo mesto rabi športni bazen ali kar nasploh velik športni center, zapreti bi bilo treba Glavni trg s Kandijskim mostom in Rozmanovo ulico do knjižnice; urediti obvoznico okoli mesta; več bi bilo treba delati z mladimi.

ANA JELINIČ, modna oblikovalka:
Zaprla bi mesto za avtomobilski promet, razvila življenje ob reki in z reko Krko, zagotovila bi več dogajanja za otroke in mladino, spodbujala bi ustvarjalnost.

MARJANCA KOČEVAR, pesnica:
Predvsem bi rada videla, da bi bila kdaj županja tudi ženska, da bi pogledala mesto z ženskega principa. Nimam ambicij županstva, a v mesto bi bilo dobro vnesti več solidarnosti, prenoviti tržnico, želim si, da bi bilo mesto polno klopi, da bi imelo prijazen mestni promet, še kaj lepega … Mesto rabi tudi en dober park, zelen prostorček za posedanje in igro otrok.

VIKTORIJA TEKSTOR, otroška arhitektka:
Reka Krka bi bila za par mostov bogatejša. Arheološki park na Marofu bi s svojo zgodbo pritegnil vsakega obiskovalca našega mesta. Mesto bi bilo prijazno do kolesarjev in pešcev. Mestni avtobusni promet bi postal priljubljen in učinkovit način prevoza. Projekt Arhitektura in otroci bi postal eden najbolj priljubljenih platform za otroško ustvarjanje.

SUZANA PLUT, učiteljica zdravega prehranjevanja:
… prenovila staro mestno jedro, rešila Šance pred razpadom, uredila mestno tržnico, poskrbela za avtobusno postajo, se veliko pogovarjala z ljudmi …

MAJDA KUŠER AMBROŽIČ, ravnateljica vrtca Ciciban:
Ne vem, če temu lahko rečemo cilji, doma temu pravimo "sanje malega Kitajčka": najprej bi poskrbela za najmlajše - obnovila še preostalih nekaj vrtcev, ki so v res žalostnem stanju, sezidala vsaj še 1 večji vrtec, da bi zagotovili vsem otrokom možnost vključitve v program predšolske vzgoje, poenotila bi cene programov za starše v vseh novomeških vrtcih, na vse pomembne funkcije bi imenovala strokovne, sposobne in delovne ljudi, vse funkcije v občinskem svetu in odborih bi bile častne, sejninam bi se odpovedali v dobrodelne namene (vem, znanstvena fantastika).

MAJDA PUNGERČAR, kustosinja Dolenjskega muzeja Novo mesto:
Najprej bi želela, da bi bili člani občinskega sveta izvoljeni neposredno od volivcev in ne kot predstavniki strank. Menim, da bi lažje delovali v dobro skupnosti in po lastnem mišljenju in ne v korist strank in njihovih voditeljev. Potem bi določili okvirne dolgoročne usmeritve za razvoj Novega mesta. Takoj bi pa poskušala zapreti za promet Glavni trg in najti rešitev za obnovo prvega narodnega doma na Slovenskem. V njem bi našla svoje mesto zgodovinska razstava o preteklosti Dolenjske in predvsem Novega mesta. Del prostorov bi bil namenjen prodajalni kvalitetnih umetniških del in umetnoobrtnih izdelkov iz lokalnega okolja ter gostinski lokal čitalniškega tipa.

SONJA SIMČIČ, ravnateljica osnovne šole Grm:
Naredila bi garažo blizu Glavnega trga in trg zaprla za promet. V center pripeljala trgovino, ki bi »vlekla« - recimo Zaro. Iz centra umaknila vse nizkocenovne trgovine. V centru odprla McDonalds, čeprav sem proti hitri prehrani, a bi to pritegnilo določen krog ljudi. Na vodilna mesta javnih podjetij postavila strokovnjake, ne glede na njihovo politično opredelitev.

CLAUDIA JERINA MESTNIK, direktorica knjižnice:
Vsekakor si močno želim, da bi dokončali Knjižnico Mirana Jarca, ki ponuja veliko možnosti za druženje, mirno prebiranje časopisov, delo na računalnikih, skratka prijeten družabni prostor v središču Novega mesta. Več poudarka bi dala na posebna izobraževanja mladih, ki bi jim omogočila, da odprejo svoja podjetja, ki s posebno inovativnostjo prerastejo okvire našega območja in postanejo uspešnejša. Tako recimo je naredila Bolgarija po vsej državi z IT področja. Povezava lokalne skupnosti z gospodarstvom, dati lokalnim podjetjem večjo veljavo in vspodbuditi zanimanje za lokalno okolje. Oživitev starega dela Glavni trg. Ureditev mestnega parka.

MAJA ŽUNIČ FABJANČIČ, aktivistka:
Zaprla bi mesto jedro za promet, odprla javne prostore in spodbudila organizacije, da se vključujejo v produkcijo programa, podpirala bi delovanje civilne družbe, predvsem njenega organiziranega dela z različnimi spodbudami,uredila bi osnovno infrastrukturo tam, kje je še ni, prizadevala bi si za očiščenje Krke, da bi kot nekoč po mestu zrastla urejena mestna kopališča.

POLONA ŽALEC, pevka:
Poskusila bi urediti kopališče na Krki v Novem mestu, torej predvsem očistila reko; zaprla bi mestno jedro za motorni promet; iz mestnega jedra bi naredila kulturno jedro.

SABINA ŠEHIĆ, vrhunska športnica:
- zgradila bi dvorano za evropsko prvenstvo v košarki;
- prenovila bi avtobusno postajo;
- zaprla bi Glavni trg za motorni promet;
- zgradila bi olimpijski bazen za treninge (bil bi v novi dvorani);
- odprla bi dobro diskoteko.

JADRANKA MATIĆ ZUPANČIČ, pesnica:
Obnovila in uredila bi avtobusno postajo in prostor okrog nje, dokončala bi Knjižnico Mirana Jarca, obnovila bi Narodni dom. Glavni trg bi popolnoma zaprla za promet, na njem bi odprla majne trgovinice s prehrambenimi izdelki, ravno tako prijetne in vabljive drogerijice.

DUŠICA BALAŽEK, romska aktivistka:
Ustrezno, vsem stranem v zadovoljstvo bi rešila probleme romske skupnosti in njenega odnosa z ostalimi; oživila bi staro mestno jedro; pomagala bi gospodarstvu, da bi bolje živelo, da bi imeli ljudje trdnejše službe; več bi storila za kulturo, posebej pa bolj podprla mlade in šport.

DARJA PEPERKO GOLOB, bibliotekarka:
Vsekakor bi dokončala nujno potrebno obnovo mestne knjižnice, se vprašala o usodi prvega Narodnega doma na Slovenskem, poskušala streti trd oreh novomeškega prometa, dala Novomeščanom pravo mestno tržnico, postavila spomenike zaslužnim Novomeščanom ...

PIJA ZORKO, violinistka:
Ne bi si želela biti županja mesta, ker bi verjetno vsa sredstva in čas namenila kulturi in bi s tem zanemarila gospodarstvena, športna in druga področja.

ANDREJA STANKOVIČ, keramičarka in čebelarka:
Naredila bi nove kolesarske steze. In morali ni reko Krko bolj povezati z mestom s pešpotmi, da bi lahko prišli denimo po obrečni poti od Mačkovca do Bršljina in še naprej. Spet bi odprla pošto v Kandiji, v starem jedru pa drogerijo, elektro trgovino in kakšno tehnično trgovino, da bi se meščani lahko z marsičim oskrbeli v samem centru. Kadar bi v mestu menjali tlake, zagotovo ne bi dali asfalta namesto rečnega prodca. Morda še najbolj pomembno pa je, da bi sredi mesta naredila večje, lepo opremljeno igrišče za otroke, ki pa bi imelo tudi igrala za odrasle. Posebej rada pa bi naredila v Novem mestu Center ustvarjalnosti, kjer bi otroci lahko razvijali svoje umne in neumne stvari.

SANDRA HROVAT, oblikovalka:
Tu lahko samo povem, kaj si želim kot meščanka, ker si ne želim županovati. Boljšo kakovost bivanja; urejen prostor in izboljšanje možnosti za preživljanje delovnega in prostega časa.

STAŠA VOVK, kulturnica:
Prvo in prvo in sploh prvo bi bilo, da bi Glavni trg zaprla za promet. Zatem bi poskrbela, da bi bil Glavni trg primerno osvetljen, s svetili, ki v tak prostor sodijo. Tretje bi bilo, da bi bili napisi na lokalih slovenski ter da bi bili izveski taki, kakršni sodijo v prostor. Pod točko štiri bi uredila pločnike, da bi bili taki, kot se spodobi. Naslednja poteza pa bi bila ureditev Narodnega oziroma Sokolskega doma. Potem pa pride še marsikaj.

ANAMARIJA JANEŽIČ, lepotna svetovalka:
Oživela bi staro mestno jedro in ukinila motorni promet skozenj ter spodbudila več prireditev, v katere bi bile vključene vse genracije od vrtičkarjev do starejših.

JANA BERGINC, čebelarka:
Potrebe in želje ljudi.

VASJA FUIS, nekdanja ravnateljica Gimnazije:
Na prvo mesto bi postavila nalogo, da Novo mesto postane prijazno do vseh, posebej do starejših, ki imajo problem z mobilnostjo. Več bi moralo biti znotrajgeneracijskega in medegeneracijskega prepletanja. Zatem da Novo mesto postane prava mestna občina, ne pa da je le razširjena krajevna skupnost. Posebno pozornost bi dala kulturi in kulturni dediščini, pa tudi mladim. Omogočila bi, da bi se mladi promovirali. Resnično podpiram tudi Društvo Novo mesto in njegovo prizadevanje, da bi revitalizirali staro mestno jedro, mu dali dušo.

TATJANA GRABRIJAN, lutkarica:
Uredila bi lutkovno gledališče, prenovila bi Narodni dom, pa poskrbela za obnovo starih hiš v mestu, posebej tistih v lasti občine, prenehala bi z zidanjem športnih dvoran, namesto tega bi raje urejala prostore za otroke, recimo nekakšno Hišo otrok s pripadajoči infrastrukturo za otroške delavnice, otroške dogodke in podobno.

TERA RIFELJ, slikarka:
Omogočila bi odprtje z minimalno najemnino atrijev na Glavnem trgu, ki jih je kar nekaj, z ateljeji in galerijami pa tudi z gostinskimi lokalčki ter raznimi obrtnimi dejavnostmi. Odprla bi sposojevalnico čolnov na Loki, domačini in turisti bi se lahko na ta način rekreirali po reki Krki, ogled Novega mesta bi bil izjemno zanimiv iz te perspektive. Izgradnja šporntno rekereacijskega centra z bazenom vred, prav gotovo nebi izostal.

SANJA NEDIČ, orientalska plesalka:
Bazen, nov vrtec, ... že to bi bilo preveč.

JANA MURGELJ, čajarka:
Reorganizacija občinske uprave, ureditev občinskih financ. Dober kader, v smislu kompetenc, v občinski upravi, zavodih in podjetjih. Konsolidacija dela občinskih zavodov in podjetij. Ureditev prometa in garažne hiše. Ureditev javnih površin in športne infrastrukture za občane, predvsem otroke.

MAJA MLAKAR, slikarka, glasbenica:
Obnova vseh vrtcev ... Obnova šol ... OŠ Center je nujna popravila! Pločniki, kjer jih še ni ...

JOŽA MIKLIČ, ekonomistka:
- soupravljanje,
- vključitev v državne projekte, zlasti v promociji in turizmu,
- duhovno rast mesta, zdrava kritika, mestna kronika,
- imenovanje varuha in skrbnika proračuna
- občinski financar,
- imenovanje varuha prostora - mestni arhitekt.

petek, 25. julij 2014

KAJ BI NOVEMU MESTU NAJBOLJ POMAGALO PRI RAZVOJU?

NEŽA NEDELKO, Diamantna maturantka 2014:
Dobra vizija in denar.

MILENA KRAMAR ZUPAN, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto:
V razvoj usmerjen župan, občinska uprava in občinski svetniki, povezanost gospodarstvenikov z mestom, več trme in ponosa najbolj odgovornih, ustvarjeni pogoji za življenje mladih z veliko pravega znanja.

MARIJA UDOVČ, ustvarjalka:
Da bi se našli pravi ljudje. Da bi mladi, ki vidim, da so, prevzeli vodstvo. A jim ne dajo veljave. Mislim, da so prenekateri predolgo na vodilnih mestih, ne da bi pokazali prave rezultate.

JOŽICA VERČEK, Društvo Trškogorsko srce:
Dobra ideja in akcija. Potem bo rezultat.

SABINA ŠILER HUDOKLIN, grafičarka:
Želja po razvoju in pamet.

VESNA HROVAT, inovatorka, promotorka lana:
Razgledanost.

MOJCA ČRTALIČ ANDOLŠEK, predsednica novomeških obrtnikov in podjetnica:
Celovit, pameten in uresničljiv razvojni načrt ter ekipa sposobnih ljudi.

ANA NARANČA, oblikovalka nakita in predsednica zbora Pomlad:
Entuziazem, delovna vnema.

ANJA PREŠERN, diamantna maturantka 2013:
Spodbuda in sodelovanje.

MARIJA HROVAT SLADIČ, diamantna maturantka 2012:
Turizem. Ter še večji uspeh Krke.

IVICA KRIŽ, etnologinja:
Zagon gospodarstva in sinergija nekaj pametno mislečih in sposobnih ljudi.

MOJCA LUKŠIČ, ravnateljica Gimnazije:
Še več gimnazijcev z naše Gimnazije.

ANA JELINIČ, modna oblikovalka:
Uresničitev kakšnih pametnih idej.

MARJANCA KOČEVAR, pesnica:
Dobra gospodarska politika.

VIKTORIJA TEKSTOR, otroška arhitektka:
Mladi naj dobijo več možnosti za odločanje in ustvarjanje.

SUZANA PLUT, učiteljica zdravega prehranjevanja:
Sposobna ekipa dobro mislečih intelektualcev.

MAJDA KUŠER AMBROŽIČ, ravnateljica vrtca Ciciban:
Recimo, mojih 5 ciljev, če bi bila županja?

MAJDA PUNGERČAR, kustosinja Dolenjskega muzeja Novo mesto:
Izobraženi, razumni in moralno načelni ljudje.

SONJA SIMČIČ, ravnateljica osnovne šole Grm:
Nekaj novih ljudi na ključnih političnih mestih in na vodilnih mestih javnih podjetij.

DARJA ŠURLA SLADIČ, arhitektka tort:
Velikokrat bi mu zelo prav prišla zdrava kmečka pamet.

CLAUDIA JERINA MESTNIK, direktorica knjižnice:
Sedanja in bodoča delovna mesta, več evropskih sredstev za projekte..

TADEJA BEČAJ ŽNIDARŠIČ, učiteljica gibanja:
Vizija in strategija, trenutno nimamo nič od tega.

MAJA ŽUNIČ FABJANČIČ, aktivistka:
Odprt dialog z vsemi deležniki, odprti javni prostori, kjer bi prihajalo do izmenjave mnenj ter prenehanje z ruralizacijo in vnosom vsebin, ki ne sodijo v urbano mestno središče in seveda sinhronizirana strategija, ki bi nas peljala v dogovorjeno smer.

POLONA ŽALEC, pevka:
Večja odprtost mestnih oblasti.

SABINA ŠEHIĆ, vrhunska športnica:
Ljudje.

JADRANKA MATIĆ ZUPANČIČ, pesnica:
Vsekakor univerza, novi strokovnjaki, ki bi z novo vizijo, znanjem in inovativnostjo pomagali razviti nove gospodarske priložnosti pomembne za razvoj Novega mesta.

DUŠICA BALAŽEK, romska aktivistka:
Mogoče res kaka dobra povezava preko Bele Krajine na Hrvaško in v Dalmacijo.

DARJA PEPERKO GOLOB, bibliotekarka:
Morda več svetovljanske drznosti?

PIJA ZORKO, violinistka:
Univerza. Glede na to, da smo na vseh področjih ena najbolj uspešnih regij, si jo zaslužimo in potrebujemo.

ANDREJA STANKOVIČ, keramičarka in čebelarka:
Ljudje z novimi idejami.

SANDRA HROVAT, oblikovalka:
V razvoj usmerjena naravnanost vseh Novomeščanov.

STAŠA VOVK, kulturnica:
Modrost in odgovornost.

ANAMARIJA JANEŽIČ, lepotna svetovalka:
Sposobni ljudje.

HELENA MRZLIKAR, prehranska svetovalka:
Še vedno je denar glavni vladar sveta.

HELENA PAPEŽ, osebna trenerka, maserka:
Pametne glave na vodstvenih položajih in večja razgledanost množice.

JANA BERGINC, čebelarka:
Več pravih idej in tukaj živečih ljudi, pripravljenih sodelovati.

VASJA FUIS, nekdanja ravnateljica Gimnazije:
Dobro vodstvo. Jaz čakam in čakam in ne morem dočakati, da bi ta mlada novomeška generacija, ki pa je sedaj že dovolj zrela, ki je inteligentna in pametna, prevzela vodenje Novega mesta.

TATJANA GRABRIJAN, lutkarica:
Dobra strategija.

TERA RIFELJ, slikarka:
Medsebojno sodelovanje, delo usmerjeno v dobrobit skupnosti kot celoto.

SANJA NEDIČ, orientalska plesalka:
Pravi človek z globokim žepom.

JANA MURGELJ, čajarka:
Manj samozadostnosti.

SANDRA BORŠIĆ, kulturnica:
Gospodarstvo je že razvito…mentalni preskok ljudi pa se še mora zgoditi…

MAJA MLAKAR, slikarka, glasbenica:
Ufffff.

JOŽA MIKLIČ, ekonomistka:
-nastajanje raziskovalnih institucij, -lociranje državnih in pokrajinskih ustanov v Novem mestu, -sodelovanje z Ljubljano, Zagrebom, Karlovcem in Reko.

sreda, 23. julij 2014

NOVOMEŠKI ODGOVORI: MOJCA KRANJC, oblikovalka okrasnih vrtov

Mnogo ljudi, morda še posebej žena, lepo skrbi za svoje cvetlične vrtove in svoje male arboretume, da bi z njihovimi oblikami, barvami, dišavami okrasili svoje domove in tudi naselja. Mojci Kranjc pa to uspeva zelo odlično. Njen domači okrasni vrt, poln znanih in tudi manj znanih rastlin, na različnih izborih najlepših slovenskih vrtov sega po najvišjih mestih. 

Foto: Tomaž Levičar, 07/2014

Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno? 
Moja mami. Ko jo vprašam zakaj prav to ime, mi pove, da je še kot dekle bežno poznala dekletce z imenom Mojca in je že takrat pomislila, da, če bo kdaj imela hčerko, bo gotovo Mojca.

Kje živite? 
Živim v svoji stanovanjski hiši na Ratežu.

Kje bi radi živeli? 
Ne bi menjala, kar tukaj, tukaj je moj dom, v naravi, v zelenju in med mojimi rožicami.

Kje pa bi bili zdajle najraje? 
Ker je čas dopustov, bi bila nekje na morju, v tihem zalivu Dalmacije.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice? 
Še vedno mi je najlepši Kapitelj z Bregom, kjer sem v mladosti živela. Vedno znova se mi vračajo spomini na ta del Novega mesta. Če le najdem čas, se tu rada sprehodim in obujam spomine.

Od kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto? 
Pogled z Marofa in z letala, na čudovit okljuk zelene Krke, ki obdaja mesto in njeno okolico.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom? 
Ta spomin sega v moja najmlajša leta, ko sem še kot dekletce s svojo Nono obiskovala Lenardičevo slaščičarno in uživala ob slastni kremšniti in fantastičnem borovničevem sladoledu. Drugi prijeten spomin pa je, ko sem s svojim dedkom hodila v delikateso na Glavnem trgu, na porcijo sladke smetane, posute z mleto čokolado. To sta sladka spomina.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti? 
Pogrešam Ribjo, tam je bil center dogodkov. Pogrešam stare trgovine in življenjski utrip mestnega jedra. Pogrešam tudi čudovit vrt na Bregu in pri Windišarju.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti? 
Želim ureditev mestnega jedra, ki naj ne bi imel asfaltnih pločnikov in naj bi fasade hiš dobile svoje prelepe barve in svežino in bi bile vzdrževane, četudi njihovi lastniki ne živijo več tukaj.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu? 
Če se spomnim svoje mladosti, je zame to spet Kapitelj s šancami, kjer sem dobila svoj prvi poljubček. Lepe spomine imam tudi na Loko, ki je še vedno romantična.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto? 
Naj si ogleda znamenitosti Novega mesta- Kapitelj, muzej in galerijo, naj se sprehodi po Župančičevem sprehajališču, sprehod po Marofu, Glavnem trgu. Mogoče tudi ogled Otočca.

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil? 
V zadnjem času zaradi obilice dela, vse manj in manj obiskujem kulturne dogodke. Predstava Matjaža Bergerja , Človek A z bombami, me je navdušila.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate? 
Zadnje čase je to Qlandija.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički? 
Gostišče Loka

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta? 
Avtobusna postaja, Kandija … Vsakič se zgrozim, ko grem mimo tiste v oči vpijoče stavbe (vagona). 

Kaj Novomeščani premalo cenijo? 
Težko rečem, kaj je to, kar premalo cenijo. Bi se pa gotovo z več posluha dalo marsikaj urediti in spremeniti na boljše.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta? 
Ne razmišljam o tem, ker si ne želim tega.

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti? 
Svoje najdražje.

Komu je v Novem mestu najtežje? 
Mladim, ki nimajo zaposlitve in s tem svoje prihodnosti.

Kakšen je vaš življenjski motto? 
Narediti dobro delo.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta? 
Novo mesto urediti in ohranjati njegovo kulturo in zgodovino.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«? 
Ne spomnim se, če so bile takrat kakšne posebne želje. Vedno sem se igrala učiteljico in zdravnico.

Kaj je za vas sreča? 
Sreča je, če imaš koga imeti rad in seveda, če je ljubezen vrnjena, je sreča še toliko večja.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli? 
Vsako obdobje je bilo po svoje lepo in je prineslo lepe in manj lepe trenutke. Mogoče bi se vrnila nazaj v srednješolska leta, ki so bila nekaj posebnega .Predvsem zaljubljena …

Kaj je vaše najljubše početje? 
Dušo in srce mi polni moje ustvarjanje, delo na vrtu in moj prvi vnuček.

Kaj vam naredi popoln dan? 
Popoln dan začutim, ko naredim kaj koristnega in ko me obišče moj vnuček.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate? 
Še vedno in znova sem na vrtu z motiko ali fotoaparatom v roki.

V čem znate pretiravati? 
Z delom.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja? 
Vsekakor moja družina.

Kaj je vaša največja ekstravaganca? 
Ne vem, mogoče bi o tem več vedeli moji najbližji.


Foto: Tomaž Levičar, 07/2014

Foto: Tomaž Levičar, 07/2014

Foto: Tomaž Levičar, 07/2014

Imate kakšno neuresničeno željo? 
Mogoče je še kje skrita. Trenutno si želim le miru in zdravja.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje? 
Ne bi bila rada žival.

Kaj ste po horoskopu? 
Škorpijon.

Kateri talent bi imeli najraje? 
Talent za petje in jezike.

Katero supermoč bi imeli najraje? 
Moč, s katero bi lahko vplivala na zavist in boljše razumevanje med ljudmi.

Kateri obrok je za vas najljubši? 
Nedeljska in praznična kosila, ko se pri nas zbere vsa moja družina.

Katera je vaša najljubša beseda? 
Sonček, ki jo izrečem svojemu vnučku.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli? 
Biologija, zemljepis, telovadba. Matematika mi ni bila ljuba.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih? 
Hodi po svetu z odprtimi očmi. Uživaj to obdobje, kajti nikoli več se ne vrnejo ta leta.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali? 
Mogoče Vojna in mir.

Vaša najljubša risanka? 
Tom in Jerry.

Vaša najljubša barva? 
Vse pastelne, črna, bela.

Vaš najljubši vonj? 
Vonj mojih vrtnic in lavande.

Najljubša sladkarija? 
Mamin štrudelj.

Najljubši glasbenik/skupina? 
Vso glasbo rada poslušam. Odvisno od razpoloženja.

Noč ali dan? 
Lep sončen dan in jasna zvezdnata noč.

Sladko ali slano? 
Vsakega po malo.

Kava ali čaj? 
Oboje.

Pes ali mačka? 
Pes.

V čem ste najraje oblečeni? 
Lahke, poletne oblekice.

Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"? 
Od ljubezni.

Kaj vas nasmeji? 
Dobra družba, moj partner.

Kaj vas užalosti? 
Krivica.

Najpomembnejše, kar so vas naučili starši? 
Delavnost, poštenost, spoštovanje drugih.

Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke? 
Prenesti, kar so me naučili starši.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili? 
Uživaj življenje, ki ti je dano.

Česa se najbolj bojite? 
Ne razmišljam o tem.

Katera je vam najljubša človeška lastnost? 
Poštenost, iskrenost, prijaznost

Za kateri športni klub navijate s srcem? 
Košarkarski klub Krka.

Kako in kje se rekreirate? 
Na svojem vrtu najdem največ rekreacije. Ljubi so mi sprehodi v naravo in pozimi smučanje.

Katera je vaša najljubša jed in pijača? 
Jutranja, sobotna in nedeljska kavica na svoji terasi, v družbi mojega dragega. Rada imam čokolado. 

Kakšen je vaš odnos do cvička? 
Pozitiven, dolenjski posebnež.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost? 
Delo, smeh.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju? 
Moja sinova.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti? 
Poslavljati se.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah? 
Na morju v Dalmaciji.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj? 
Barcelona, ker je kljub svoji veličini, mesto z utripom in dušo.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici? 
Hmmm, kar k sebi domov, v svoje okolje.

Kaj bi tam jedla? 
Gotovo bi se potrudila in s srcem pripravila vrhunsko večerjo.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu? 
Ne dosti, ker se v center skoraj vedno pripeljem z avto.

5 vaših najljubših Novomeščanov? 
Veliko meščanov mi je ljubih, med njimi tudi moja mami in očka.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov? 
Kar nekaj jih je od Andrijaniča, Jakca, Štuklja, Trdine, Mušiča …

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest? 
Edinstvena, zelena reka Krka.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano? 
Po tovarni zdravil Krka.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju? 
Akcija sposobne ekipe!

Foto: Tomaž Levičar, 07/2014

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni? 
Kar nekaj je takih drobnih stvari, ki me osrečujejo in me delajo ponosno.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni? 
Ureditev kompletne cestne strukture od križišča v Žabji vasi, pa do interne bolnice v Kandiji.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice? 
Grem domov v Novo mesto – Rudolfovo;
Dan D – Tiho;
Lojze Slak - V dolini tihi.

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste? 
Je moje prelepo rojstno mesto. Veliko je lepega, veliko je pridnih in sposobnih ljudi, ki verjamem v njih in upam, da jim uspe še kaj koristnega narediti. Bilo bi potrebno in pošteno do nas Novomeščanov in v ponos naših zanamcev.


Intervju: Mojca Kranjc, Tomaž Levičar 
Fotografije: Tomaž Levičar 
Julij 2014

četrtek, 03. julij 2014

NOVOMEŠKI ODGOVORI: MILENA KRAMAR ZUPAN, direktorica Zdravstvenega doma

Sveža babica Milena že več let skrbi za razvoj novomeškega Zdravstvenega doma. Ta je pod njenim vodenjem postal uspešen in celo zgled podobnim ustanovam. Uspeh je zagotovo tudi posledica Mileninega odločnega karakterja, usposobljenosti za delo z ljudmi in ne nazadnje izkušenj pri delu v zahtevnih razmerah, kakršne tudi v zdravstvu, ki je svoje vrste bolnik, danes očitno so.  
 

Foto: Tomaž Levičar, 06/2014


Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Starši. Pobudo je dal oče.

Kje živite?
V bližini Ragovega loga, v centru mesta, res lepem delu Novega mesta.

Kje bi radi živeli?
Včasih si zaželim življenja v večjem mestu, na primer v Ljubljani.

Kje pa bi bili zdajle najraje?
Nekje v miru, sama s seboj.



Foto: Tomaž Levičar, 06/2014



Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Ragov log, šumenje vode na Krkinem jezu pod njim.

Od kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Z Marofa, Trške gore, vrha Žibertovega hriba.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Ko me je stara mama vzela s seboj v Novo mesto na sladoled, kasneje obiskovanje Osnovne šole Center.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Več ljudi v mestu, danes je preveč površin zasedla avtomobilska pločevina.


Foto: Tomaž Levičar, 06/2014


Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Prijazno Novo mesto, več razmišljanja naših ljudi o pomenu drugačnega mesta. Mesto je od vseh, naših okoliških ljudi, turistov in vseh, ki prihajajo k nam z dobrim namenom. Naredimo ga sodobnega, bolj urejenega, razgledanega, veselega, toplega, spoštujmo preteklost…

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Z leti se oblikujejo nove oblike romantike. Povsod tam, kjer je mir, spokojnost in kjer se gibljejo dobri ljudje, je čisto.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Naj si ogleda obe cerkvi, knjižnice v njih, naj zaide v naš muzej, se sprehodi ob reki Krki, posedi ob njej, naj obišče Marof in si spočije oči na mestnem gozdu in naši lepotici Krki. Pa kakšno jed naj pokusi v naših gostilnah in nazdravi s cvičkom.

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Bom iskrena. Skoraj ne obiskujem teh dogodkov. Po cele dneve delam in zvečer, ko so ti dogodki ne bi bila sposobna spoštljivo slediti trudu nastopajočih in organizatorjev. Upam, da se bo to spremenilo.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Ne zahajam rada v trgovine. Grem le po nujne stvari.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Pogrešam Restavracijo Breg. So pa prijetni poletni vrtovi na Glavnem trgu, Prešernovem trgu, le preveč avtomobilov je skoraj ob gostinskih mizah.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Brez vsake potrebe Glavni trg, deli mesta, kjer razpadajo stare, nekdaj lepe stavbe. Posebej me boli, ker bi lahko to bilo drugače.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Sami sebe, svoj prispevek v razvoju Slovenije, premalo so zahtevni do prestolnice, vsakokratne občinske oblasti.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Ne upam si govoriti v njihovem imenu. Iz priložnostnih razgovorov z njimi pa menim, da so prehitro zadovoljni z delom svojih izvoljenih predstavnikov na vseh nivojih, prehitro zapadejo »saj se ne da nič premakniti«.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
V sodelovanju z meščani bi ustvarila bolj čisto in urejeno mesto, bolj urejene prometne površine in površine za pešce, kot punčico svojega očesa bi varovala visoko kvalitetno javno zdravstvo, prizadevala bi si za vrnitev sedežev pomembnih institucij v naše mesto. V teh bi dobili delo naši izobraženi mladi. Za njih bi ustvarjala pogoje za delovna mesta s tem, da bi mesto imelo odlično ponudbo za nove investitorje v podjetništvo. Način mojega dela bi bil javen in tak, da bi ljudje verjeli v poštenost dela politikov, bi se vsi medsebojno spoštovali, razumeli potrebe. Poslušala bi sedanje podjetnike in obrtnike, kaj jih muči in kje lahko skupaj odpravimo njihove težave. In posebej bi poslušala potrebe čedalje večjega števila starejših. In enako pomembne so majhne skupine različnih ljudi. Pa za medsebojno zaupanje bi se borila.

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Morda ni prav, toda najprej bi poklicala v zdravstveni dom, če so že vsi sodelavci na terenu. Potem pa bi pomagala prvemu, ki bil pomoči potreben.

Komu je v Novem mestu najtežje?
Tistim, ki so sami, osamljeni, nimajo dela, pa bi radi delali, ki se jim godi krivica.

Kakšen je vaš življenjski motto?
V življenju moraš odgovorno opraviti svoje poslanstvo od študija, dela, spoštovanja vrednot, drugih ljudi. Premalo v praksi uveljavljam potrebo po uravnoteženem načinu življenja.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Sodobno, urejeno, prijazno mesto s pridihom izjemne zgodovine in sobivanje z njegovim podeželjem.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Ko sem pred pol stoletja sedela na bregu nekdanje avtoceste Ljubljana – Beograd, sem si želela pridobiti poklic, da bom učila druge ljudi, govorila tuje jezike in potovala po svetu.

Kaj je za vas sreča?
Notranji mir, včasih opravljeno delo, pridni in dobri otroci, v zadnjem času objem prvega vnuka.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Včasih pogrešam obdobje, ko smo bili med seboj bolj iskreni, smo si bolj zaupali, nismo na pamet obsojali soljudi in ko ni bilo toliko ljudi brez dela, z prenizkimi pokojninami, ni bilo tako veliko socialnih in materialnih razlik med ljudmi.

Kaj je vaše najljubše početje?
Branje knjig, v katerih so zapisane modrosti o življenju.

Kaj vam naredi popoln dan?
V delovnem dnevu opravljeno delo, v prostih dneh sprehodi po naravi.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Z več milijonov vrednim projektom energetske sanacije zdravstvenega doma, kjer vsak dan nastaja veliko problemov.

V čem znate pretiravati?
V delu, kljub temu, da vem, da to ni prav.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Knjige, sicer pa otroci, soprog, pa vnuček. Do nedavnega pa še res prijazen psiček Maks.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
To bi znali bolj povedati drugi. Trudim se biti prevelik perfekcionist.

Imate kakšno neuresničeno željo?
Rada bi več prostega časa, da bi se vsaj malo umirila. Da bi lahko bili ljudje na splošno bolj zadovoljni, srečni..

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Rajši sem človek.


Foto: Tomaž Levičar, 06/2014


Kaj ste po horoskopu?
Dvojčica.

Kateri talent bi imeli najraje?
Da bi znala lepo peti.

Katero supermoč bi imeli najraje?
Onemogočiti barabije.

Kateri obrok je za vas najljubši?
Večerja po napornem dnevu.

Katera je vaša najljubša beseda?
Več jih je, ljubezen, Nejči….

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Slovenščina, matematika.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Kar nekaj podobnega kot sem doživela. Vse kar delaš, delaj odgovorno in dobro.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
V zadnjih letih večkrat prebirani knjigi Rhonda Byrna Şkrivnost in Martina Kojca Učbenik življenja.

Vaša najljubša risanka?
Nimam posebej najljubše.

Vaša najljubša barva?
Vijoličasta.

Vaš najljubši vonj?
Po borovem gozdu na morju, lavandi.

Najljubša sladkarija?
Največkrat čokolada.

Najljubši glasbenik/skupina?
Všeč so mi vse zvrsti glasbe, rada poslušam umirjeno zabavno in klasično glasbo.

Noč ali dan?
Noč, nočna tišina, zvezde na nebu…

Sladko ali slano?
Sladko.

Kava ali čaj?
Nepogrešljiva jutranja kava.

Pes ali mačka?
Pes.

V čem ste najraje oblečeni?
Lahkotno poletno.

Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Od ljubezni.

Kaj vas nasmeji?
Dobra družba.

Kaj vas užalosti?
Krivica in pokvarjenost.

Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Poštenost, spoštovanje drugih, trdo delo, odgovornost zase, stalno učenje.

Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Kar so me naučili starši.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Veliko sem jih dobila v življenju. Posebej so pomembni tisti, ki napotujejo na uravnoteženo življenje.

Česa se najbolj bojite?
So obdobja, ko me je strah več stvari in obdobja, ko se ne bojim ničesar.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Odgovornost za svoja ravnanja.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Nimam posebnega favorita, cenim vse, ki trdo trenirajo in so uspešni v športu in nasploh v življenju. Vedno pa srčno navijam za naše.

Kako in kje se rekreirate?
Sprehodi v naravi.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Velik dunajski zrezek s praženim krompirjem in kozarec dobrega vina.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
Sem ponosna nanj in ne preveč vesela ko ob besedi Dolenjska najprej omenijo cviček.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Dostopnost, razumevanje težav drugih, vztrajnost.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Ljubezen, sodelavci, mati.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Odpustiti sodelavca.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Za obletnico poroke v Rovinju.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
V veliko mestih sem našla različne lepe stvari in ne morem izbrati samo enega.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Odvisno, kaj bi želel pojesti.

Kaj bi tam jedla?
Jaz bi najbrž dunajski zrezek s praženim krompirjem ali pa kako svežo ribo.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Ločujem odpadke, hodim peš, godrnjam v občinskem svetu ..


Foto: Tomaž Levičar, 06/2014


5 vaših najljubših Novomeščanov?
Nimam posebej izbranih, ljubi so mi pošteni, delovni in odkriti ljudje, od najbolj preprostih do zelo razgledanih.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Veliko jih je bilo, od Andrijaniča, Levičnika, Kneza, prošta Lapa, za nazaj pa Štuklja, Ketteja, »novomeške pomladnike«…

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Je gospodarsko uspešno, skozi Novo mesto teče najlepša slovenska reka Krka, cviček, izjemno bogata kulturna zgodovina, »novomeška pomlad«, prvi narodni dom, na žalost pa tudi najbolj neurejeno staro mestno jedro.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Je bolj gospodarsko uspešno od drugih mest.


Foto: Tomaž Levičar, 06/2014


Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
V razvoj usmerjen župan, občinska uprava in občinski svetniki, povezanost gospodarstvenikov z mestom, več trme in ponosa najbolj odgovornih, ustvarjeni pogoji za življenje mladih z veliko pravega znanja.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Da je Zdravstveni dom Novo mesto postal najbolj uspešen med zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji in se hitro razvija za potrebe ljudi.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Da se sicer prepočasi realizirajo projekti na ohranjanju čistega okolja (čistilna naprava), izjemno pa me skrbi slabšanje kvalitete pitne vode, pomanjkanje delovnih mest za mlade izobražene ljudi.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Rada poslušam pesmi ansamblov Dan D, Mrtvi pesniki, pa tudi Slaka in Henčka.

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Stopimo skupaj vsi tisti, ki želimo mestu dobro. Zanemarimo politične in druge pregrade, ki nas delijo in največkrat siromašijo, nevede pa izgubljamo vsi. Sicer pa sem večino že večkrat povedala.


Intervju: Milena Kramar Zupan, Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar

Junij 2014