Kdor ima v Novem mestu vezo s kulturo, naj si bo umetnik ali kulturni podjetnik, kar koli si že kdor koli pod slednjim predstavlja, ta bo skoraj zagotovo pri svojem delu naletel na Sandro. Že vrsto let je nekakšna mestna kulturna ministrica. A skoraj enako, najbrž celo bolj pomembna karakteristika te gospodične je, da je Splitčanka in torej Dalmatinka ter da rada gleda ljudi, a ne zgolj površinsko, pač pa predvsem v ljudi, v njihov duh, bit, bistvo in kar je sorodnih reči. Sandra Boršić, torej.
Kje živite?
Na Kandijski v bloku.
Kje bi radi živeli?
Ne razmišljam o tem, ker sem zadovoljna s svojim »bivališčem«.
Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Gorjanci, Breg, Kapitelj, sprehajališča ob Krki, Ragov log.
S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Pogled s splava ali čolna na Krki na obrežje, na mesto; zgodaj zjutraj pogled z Marofa na Krko in na mesto ali s Kapitlja proti Kočevskemu rogu…ob večerih pogled s Kandijske ceste pri bolnicah na Breg ali s Kandijskega mostu na Kapitelj, pa še pogled z Muzejskih vrtov.
Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Uličice in restavracija na Bregu.
Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Trudim se živeti v sedanjosti, ne v preteklosti. Vendar, vedno obstajajo v času »vračanja nazaj«, zato pomislim na meščanski duh, ki je nekoč bil doma v Novem mestu in na avantgardo, napredne in revolucionarne misli, ki so se rojevale v Novem mestu…gre za kontraste, ki jih je zmoglo mesto…in se zdi, da jih še vedno zmore…
Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Vse je stvar evolucije in mesto bo zmoglo tisto, kar zmorejo njegovi prebivalci…osebno bi želela več mentalne urbanosti in ubranosti, sposobnosti samokritike, širine in svetovljanstva…vendar se sprašujem: »A je to potem lastno duhu tega mesta?!«
Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Romantika?! Kaj naj bi to pomenilo? Spomin na zaljubljenost, mehkobo, toplino, bližino? V tem kontekstu bi romantiko povezovala z odkrivanjem Gorjancev, s sprehodi ob Krki, po ulicah Brega in z zimo, ko pade prvi sneg.
Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
…da mora tukaj ostati več kot pol dneva…da ga spoznava postopoma in z občutkom…
Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Veliko jih je, saj vsak, ki ustvarja je navdihnjen z lastno izraznostjo. Zelo spoštujem ljudi, ki so ustvarjalni in to tudi pokažejo drugim (z razstavo, koncertom, plesom, predstavo…). Blizu mi je slikarstvo in sodobna umetnost, bodisi ples, gledališče…
V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Nisem ljubitelj trgovin. V njih hodim, ker moram zaradi pragmatičnih in gospodinjskih razlogov.
Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Ne zahajam veliko v lokale, vendar se dobro počutim v Čajarni, Situli, Gostišču, pri Vidi, na Loki, v LokalPatriotu.
Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Ne vem. Vem le to, da so nekateri predeli mesta, v katere nerada zahajam.
Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Sebe. Iz tega izhaja nespoštovanje do drugih, do njihovega dela in ustvarjanja. Vsak o vsakemu »preveč ve«, najmanj pa o sebi…ljudje se tako neradi zazrejo vase!
Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Zidanice, potrošništvo, prestiž, denar, moč, skratka- materialne dobrine . Čeprav je to sindrom celotne sodobne družbe in Novo mesto ni izjema.
Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili župan Novega mesta?
Nimam ambicij biti županja, zato o tem ne morem govoriti. Vem le to, kaj bi subjektivno želela, kar pa ni merilo tistega, kar si ljudje resnično želijo v tem mestu.
Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Težko se postavim v situacijo, ki jo ne poznam, ker ponavadi reagiramo povsem drugače, kot si mislimo, da bomo, sploh kadar gre za preživetje. Takrat smo precej nagonski in brez razuma. Zato sebe ne znam postaviti v takšen kontekst.
Komu je v Novem mestu najtežje?
Verjetno vsak misli, da je njemu najtežje, bodisi zaradi pomanjkanja zdravja (fizičnega ali psihičnega), pomanjkanja materialnih dobrin, izgube koga ali česa…Vsak od nas se skozi življenje prebija, kakor najboljše zna in zmore. Najtežje je tistim, ki iz krize ne znajo ali nočejo najti izhoda.
Kakšen je vaš življenjski motto?
Živi in pusti druge živeti.
Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Spoštuj druge, kakor spoštuješ sebe.
Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Psihologinja. Želela sem veliko vedeti o človeku in svetu.
Kaj je vaše najljubše početje?
Potovanja, odkrivanja novih svetov in ljudi, branje, razmišljanje, meditacija…
S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Študijem in raziskavo, zakaj se sodobne ženske ne odločajo za materinstvo.
Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Lucija.
Vedenje/znanje/spoznanje/iskrenost/spontanost/odprtost/intelignost/pogum/ vedoželjnost/poštenost/prijateljstvo.
Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Umetnost in duhovnost.
Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Mačka.
Kateri talent bi imeli najraje?
Umetniški: plesni ali pisateljski.
Znanstveni: sposobnost analitičnega in sintetičnega razmišljanja in sklepanja.
Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk.
Vaša najljubša barva?
Mavrica, saj bi enobarvni svet bil pust in dolgočasen.
V čem ste najraje oblečeni?
Odvisno od razpoloženja in priložnosti.
Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?
…od očaranosti nad…(lepoto narave, človeka, knjige, filma, slike, kraja…).
Kaj vas nasmeji?
Inteligenten humor.
Kaj vas užalosti?
Zlonamernost, poniževanje, krivica, brezčutnost, vojna.
Česa se najbolj bojite?
Lastnih strahov.
Za kateri športni klub navijate s srcem?
Nekoč za Hajduk.
Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Sadje, voda in refošk.
Kakšen je vaš odnos do cvička?
Ni po mojem okusu.
Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Vprašajte druge.
Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Pametni, iskreni, humani in ustvarjalni ljudje.
Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
V Splitu.
Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Dunaj. Tam bi lahko živela, ker me navdaja z občutkom širine, svetovljanstva, neutesnjenosti. Predvsem pa zaradi čudovitih razstav in številnih galerij.
Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Pod Smrekco.
Kaj bi tam jedla?
Nekaj domačega, lokalnega in sezonskega, pripravljenega z občutkom in priokusom sproščenosti, ki ne izžareva »finoče« in hohštapleraja.
Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Dnevno »sproduciram« malo smeti.
5 vaših najljubših Novomeščanov?
Jih je več in so v glavnem preprosti in skromni ljudje, na katere se lahko zanesem in jim zaupam. To so ljudje, ki imajo radi svoje mesto in po svojih močeh ohranjajo ter oblikujejo njegovo identiteto.
5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Poznamo le tiste, ki jim je uspel preboj v javnost: Jakac, Mlakar, Podbevšek, Grum, Kozina, Štukelj…koliko pa je takšnih, za katere ne vemo in so tudi vplivali na razvoj mesta in na razvoj vseh zgoraj naštetih.
Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Tradicionalizem, zidanice, cviček, Krka, Renault, Adria, TPV in veliko sposobnih in kreativnih ljudi…
Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Čeprav je "jug", je gospodarsko najrazvitejši in najperspektivnejši del države.
Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Gospodarstvo je že razvito…mentalni preskok ljudi pa se še mora zgoditi…
Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Ne identificiram se z dosežki ampak z občutkom zadovoljstva, kadar nekaj dobro naredim, komu pomagam ali koga osrečim.
Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na dosežke na področju kulture in umetnosti (novi projekti, programi, nagrade posameznikom, predvsem dve nagradi Matjažu Bergerju v Kranju na Tednu drame).
Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Opus Marjana Kozine, avtorsko delo in improvizacije Igorja Lumperta.
Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Velikokrat pozabljamo, kako je Novo mesto lepo, kako v njemu živijo prijetni, delovni, gostoljubni ljudje…in prevečkrat smo neprizanesljivi, pikolovski, perfekcionistični, z ničemer in nikomer zadovoljni, nenehno frustrirani. Pozabljamo, kako malo človek potrebuje, da bi bil srečen in notranje izpolnjen. Vse preveč je »zmaterializiranosti«, plehkosti, površnosti in tekmovalnosti. Dobro bi bilo spomniti se, kaj nas pravzaprav osrečuje in navdihuje, kje najdemo smisel lastnega bivanja.
Intervju: Tomaž Levičar, Sandra Boršič, april 2011
Ni komentarjev:
Objavite komentar