četrtek, 30. julij 2009

NAFARBANI

O spet pobarvanem delčku staromestne fasade in o odsotnosti občutka za podobo mestnega jedra in zgradb v njem.

Ignoranca, še bolj pa aroganca sta prilično neljubi človeški lastnosti. Priča smo jima neredko tudi v našem okolju. Prva se kaže kot odsotnost poznavanja preteklosti, smislov in smotrov ali celo zgolj kot nepoznavanje elementarne spodobnosti. Variacij nevednosti je seveda še nešteto. Aroganca pa je morda celo nekaj hujši fenomen, ki je pri nas sploh ne redko kaže v smislu izigravanja jasnih pravil obnašanja. Aroganci ponavadi bolj podležejo oni, ki niti niso pretirani ignoranti. Da marsikdo ne želi, da zanj velja, kar sicer terja od soseda in ostalih, pač ni redek pojav.


In tako smo danes na Rozmanovi cesti sredi starega mestnega jedra mogli naleteti na par pobičev, ki so veselo in pridno farbali glavno pročelje ene od staromestnih hiš. Po svoje je seveda lepo, da se kdo še spravi pomlajevati in nečaloma olepševati pročelja bajt v starem mestnem jedru. Vendarle pa stavim, da sta prav v tem primeru hodili ignoranca in aroganca z roko v roki.
Prva se je izrazila skozi dejstvo, da je naročnik, morda pa je bil to celo kar sam izvajalec, očitno dovolj arbitrarno izbral barvni odtenek, zdi se, da je nekje iz sladoledarske barvne palete. Najbrž je bila temu ustrezna tudi kvaliteta barve. To počakajmo in bomo videli, kdaj se bo začela lupiti. Dovolj o zadevi pa pove tudi dejstvo, da so se spravili le na slabo četrtino fasade, ostalo jih očitno za izblikovanje njihovega lika in dela pač sploh ne briga. Vsak ima le svoj kotiček, pardon, kos fasade. Zanimivo bi bilo videti, če bi se vsak izmed uporabnikov te hiše spravil po svoje prebarvati »svoj« del fasade. No, druga, torej aroganca, pa se je izrazila skozi to, da naročnik stoprocentno ni šel do varuhov kulturne dediščine in se tam, kakor bi pač moral, pozanimal kateri odtenek katere barve izbrati za tak posel. Njemu to pač ni treba.

Seveda, medtem ko so nekateri celo v zadnjem obdobju šli skozi ustrezen, četudi ne vedno enostaven proces prenove hiš in pročelij, drugi raje zaobidejo pot, ki je predvidena, ter nevedno naredijo, kar sicer najbrž mislijo, da je prav. Vsaj prav za njih.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografija: Rozmanova 12, 30. julij 2009)

sreda, 29. julij 2009

KOMU POKAZATI VRATA?

O povsem šlampasti prenovi dela ureditve spominskega kompleksa Na vratih.

Novomeška občina je res ena žalost. V neizmernih težavah je, zaradi pomanjkanja denarja komajda kaj postori, a še tam, kjer se česa loti, se zelo zalomi. Aktualen primer slednjega je denimo prenova dela ureditve spominskega kompleksa Na vratih, gre torej za območje ob severnem vstopu v staro mestno jedro, ki je svojo podobo dobilo pred dobrimi petdesetimi leti pod taktirko arhitekta Marjana Mušiča. Seveda je kakovost ureditve z leti upešala, deloma, ker naredi svoje čas, pa vreme, pa seveda vandalizem in še kaj. Tako je sčasoma tudi dodobra propadel venec pločnika in tako so izginili stebrički, celo kandelaber. In reč, ki je vmes postala celo kulturni spomenik občinskega pomena, je seveda treba obnoviti.

Toda kakor so se obnove lotili občinarji in/ali krajevna skupnost Center je pravzaprav le nadaljnje uničevanje tega kulturnega spomenika in arhitekturne ureditve, seveda pa je tudi prav obsceno razmetavanje davkoplačevalskega denarja. Pa je reč vse prej kot kaj pretirano zahtevnega za občinski um. Če si za ta poseg že niso pridobili kulturnovarstvenih smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kar bi seveda bilo nujno in obvezno, tedaj bi celo zgolj z nekaj opazovanja obstoječe ureditve in arhivskih virov, ki so na razpolago tudi v muzeju in knjižnici, lahko ugotovili, kako je treba oblikovati venec, ki zaključuje pločnik oziroma zidec, kakšen material je zanj treba uporabiti, kakšno teksturo izdelati, kako je treba oblikovati stebričke in nezadanje, da je treba obnoviti tudi kandelaber na koncu zidca in seveda zanj napeljati tudi elektriko. No, ti naši »prenovitelji« so naredili narobe vse od a do ž. Totalna šlamparija. Pacanje po spominski ureditvi in kulturnemu spomeniku Na vratih je le eden od dokazov, da bi nekomu bilo treba enostavno pokazati vrata. V vsakem primeru pa se bi na to morali odzvati tudi varuhi naše kulturne dediščine. Sanacijo te »sanacije« pa naj iz svojega žepa plača tisti, ki je za tak poseg namenil davkoplačevalski denar.
Prenovljeni del:
Obstoječe:

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografija: Na vratih, 29. julij 2009)

torek, 28. julij 2009

MESTNI MADEŽ: JAVNA RAZSVETLJAVA

Ko nam v teh poletnih dneh že nekaj časa pridno sveti sonce, počno prav enako tudi svetilke javne razsvetljave – vsaj na Grmu je tako. Sonce je seveda precej močnejše, zato od umetne svetlobe ni prav nič učinka. Gre seveda za navadno razmetavanje z energijo oziroma elektriko in, ker je to treba tudi plačati, tudi z občinskim denarjem.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografija: Grm, 28. julij 2009, 6:00)

ponedeljek, 27. julij 2009

ZGLEDNA MESTA: VARAŽDIN (1.)


O baroku Varaždina sem sicer že kdaj prej kaj lepega slišal, a k obisku me je vendarle navedlo dejstvo, da je Varaždin na spletni strani Lonely Planet uvrščen kar na prvo mesto med predlogi za obisk na Hrvaškem. Če je vrstni red kaj prida, se je uvrstil pred mogočne konkurente. No, po obisku lahko zaključimo, da je vsekakor vreden pozornosti, da bi bil najbolj privlačen kraj na Hrvaškem, pa vseeno ne bo šlo. V Varaždinu seveda posebej pritegne stari predel z gradom, trgi, polnimi ljudi, tudi s parkom. Obiska je vredno tudi veliko in lepo urejeno pokopališče. Učno uro za Novo mesto pa bi lahko pomenil morebiti obisk njihovega Aquacity-ja, še svojo spletno stran ima, kopališča nekako ob Dravi, kjer se kopa, druži, zabava, rekreira kopica Varaždincev. Urejena plaža, nekaj gostinstva, številni in raznoliki rekreacijski objekti ter seveda atraktivne Varaždinke ustvarijo eno najbolj obiskanih tamkajšnjih lokacij v poletnih dneh.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Varaždin, 26. julij 2009)

WWW MENU: IRENA LEVIČAR IN CERKEV IN SPOLNA USMERJENOST

Sestra razmišlja o marsičem, zdaj pa je stopila tudi na polje, kjer ponavadi ne zataji le Cerkev, pač pa tudi država.
Irena Levičar: Čas za priznanje; Dnevnikov objektiv, 25. julij 2009

torek, 14. julij 2009

POBUDE IN VPRAŠANJA – 23. SEJA

Na 23. seji občinskega sveta, ki je bila minuli četrtek, torej 9. julija 2009, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1. EKOLOŠKI OTOKI - pobuda
Podajam pobudo, da Mestna občina Novo mesto in javno podjetje Komunala Novo mesto na svojih spletnih straneh predstavita mrežo (ulično in z zemljevidom) postavljenih ekoloških otokov v Mestni občini Novo mesto, kot ima to recimo pripravljeno Komunala Kranj. Prav tako naj se preverijo nove postavitve ekoloških otokov oz. njihove nadomestne lokacije.

2. MESTO SITUL - vprašanje
Zanima me, katere aktivnosti izvaja občina s svojimi zavodi v smislu oblikovanja projektov za utemeljitev poimenovanja Novega mesta za mesto situl, predvsem pa promocije njegove dediščine.

3. PADERŠIČEVA ULICA IN TELEKOM – vprašanje
Podjetje Telekom je že konec lanskega leta na Paderšičevi ulici v Novem mestu izvedlo dela, s katerimi je pod javno cesto napeljalo svoje vode. Ob delih je bilo seveda poškodovano cestišče, začasno pa zalito z betonom. Videz ceste je zato seveda neprimeren, njena uporabnost pa tudi manjša. Glede na to, da gre za občinsko javno cesto, me zanima, kakšen dogovor ima občina s Telekomom glede obvez urejanja cestišča oziroma sanacije ceste po izvedbi del in kakšen je bil sploh rok dokončanja teh del na občinski cesti.

4. ŠPORTNA DVORANA V PORTOVALU – vprašanje
Pred časom je bilo s strani predstavnikov občine povedano, da športna dvorana v okviru Portovala ne bo urejena, ker za to ni moč urediti ustrezne prometne infrastrukture. Misel je po mojem nelogična v oziru na to, da se tamkaj dopušča ureditev stadiona s še bistveno večjo kapaciteto za obiskovalce, vseeno pa prosim za predstavitev prometne študije, ki je podala takšne podatke, ki so občino odvrnili od nadaljnjih aktivnosti pri projektu izgradnje dvorane v Portovalu.

5. PRENOVA VRTCA CICIBAN - vprašanje
Kateri postopki javnega naročanja so bili izvedeni v zvezi s prenovo vrtca Ciciban? Kakšna je bila na posameznih razpisih razpisana vrednost del oziroma blaga, kakšna je bila na razpisu ponujena cena izbranega ponudnika, kakšna je bila cena drugega najugodnejšega in kakšna je bila na koncu cena izvedenih del (izdani računi) v zvezi s posameznih razpisom?
Kakšna je bila ocenjena vrednost celotne prenove vrtca Ciciban in kakšna je bila vrednost prenove po izvedbi vseh del?
Kdo je bil projektant prenove vrtca? Kakšna je bila cena projekta? Prosim tudi za predstavitev projektne naloge, ki je bila pripravljena pred pripravo projekta in za podatek, kdo jo je pripravil.
Do katerih konkretnih razlik pri izvedenih delih oziroma dobavljeni opremi je prišlo pri prenovi vrtca (razlike med projektom in izvedbo) in kako so posamezne razlike vplivale na vrednost projekta?
Ali so bile glede na projekte v fazi izvedbe narejene kakršne koli spremembe del oziroma opreme v smislu prihrankov ipd?
Ali je bila vrtcu dobavljena vsa s projekti predvidena oprema in na način, kakor je bilo s projekti predvideno, in ali je bilo dobavljeno vse, kar je bilo zaračunano (količine, materiali, dimenzije, elementi)? V kolikor to ni bilo, ali je občina zavrnila račune, po katerih naj bi plačala elemente, ki niso bili narejeni, kakor je bilo predvideno, ali ki celo sploh niso bili dobavljeni oz. dela ne izvedena. Kdo in kako to nadzira?
Ali obstajajo izvedena dela ali dobavljena oprema, ki je bila zaračunana dvakrat? Katera? Ali je občina to tudi dvakrat plačala?
Koliko računov je bilo doslej v zvezi s prenovo vrtca že plačanih, koliko jih še ni?
Ali ima vrtec v zvezi s prenovljenim objektom in dobavljeno opremo kakršne koli probleme pri vsakodnevni uporabi? Katere, kakšne?
Ali imajo odgovorni oziroma vrtec podatke, kako je treba prenovljeni objekt oziroma novo opremo vzdrževati? Kakšna bo okvirno cena vzdrževanja na leto?
Kakšna je cena izdelave in montaže oken na predelni steni v pisarni ravnateljice vrtca? Prosim tudi za podatek o dimenzijah in materialih tega elementa.
Kdo vodi investicijo prenove vrtca Ciciban, kdo je odgovorna oseba investitorja?
Ali je vrtec ustrezno dostopen za gasilska vozila? Ali je možen dovoz gasilskih vozil ob jugo-vzhodno pročelje vrtca?
Ob fasadi vrtca ob igralni površini naselja (košarka, nogomet...) prihaja do poškodb nove fasade - najbrž zaradi vandalizma. Koliko stane sanacija teh poškodb (nove fasadne obloge, delo ...). Koliko je bilo doslej namenjeno enarja za sanacijo poškodb fasade?
Kako je možno z novih fasad odstranjevati grafite, ki se tudi že pojavljajo na objektu? Se fasadne obloge lahko prebarva?

6. POROČILA ENERGETSKEGA MANAGERJA – pobuda
V energetskem konceptu MO Novo mesto je bila med nalogami občine navedena tudi zaposlitev t.i. energetskega managerja (ali pridobitev zunanjega izvajalca), kar je menda sedaj tudi urejeno, obveza tega pa je, da o svojem delu redno poroča javnosti. Glede na to, da doslej še nismo prejeli nobenih informacij o njegovem delu, prosim, da se svetu predstavi dosedanje delo in uspehi ter načrti za leto 2009 in 2010.

7. OSVETLITEV PRI POKOPALIŠČU ŠMIHEL - pobuda
Menim, da bi bilo primerno, da Mestna občina Novo mesto na Šmihelski cesti na prehodu za pešce pri pokopališču namesti močnejšo žarnico. Kako je pač mogoče, da vse sosednje svetilke svetijo močneje, le-ta, ki ima najpomembnejše mesto na skoraj celi Šmihelski cesti, pa najmanj! Avtomobili iz smeri Bele krajine oz. obratno iz smeri mesta imajo, menim, težave ravno pri neosvetljenosti tega prehoda za pešce.

8. ZDRUŽEVANJE VRTCEV - vprašanje
Skladno s 6. členom Odredbe o pogojih za ustanavljanje javnih vrtcev je občina ustanoviteljica zavezana, da najmanj eno leto pred sprejemom akta seznani vrtec, zainteresirane starše in ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo o razlogih za spremembo statusa vrtca in s programom ukrepov, povezanih z načrtovano spremembo.
Prosim za podatek, če je občina na ustrezen način seznanila navedene, pri čemer me seveda zanima posebej, kakšen je bil program ukrepov, ki jih je občina v tej seznanitvi predstavila, ter kako je obrazložila razloge za spremembo.

9. NEODGOVORJENA VPRAŠANJA IN POBUDE – vprašanje
Prosim za zbirni pregled vseh do sedaj s strani občinski svetnikov in svetnic podanih vprašanj in pobud, kjer bo označeno tudi, na katere pobude in vprašanja doslej še ni bilo odgovorjeno (naslov pobude oziroma vprašanja, pobudnik, seja, čas odgovora).


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar