nedelja, 24. marec 2013

NOVOMEŠKI ODGOVORI: MARIJAN LAPAJNE, arhitekt

Marijan Lapajne je vidni novomeški arhitekt, ki je vstopil v svoje osmo desetletje, a živi in razmišlja kot mladenič in predan Novomeščan, četudi je najprej in najraje predvsem mož, oče in dedek. Pogosto razmišlja o urbanističnih tegobah svojega mesta, piše in riše rešitve zanje, obenem pa si vse bolj želi, da bi o mestu čim več razmišljali tudi njegovi mlajši kolegi. Marijan je eden od treh bratov, ki so se vsi podali v poklic arhitekta, v tem času pa tudi pripravljajo svojo pregledno razstavo.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Mama.

Kje živite?
Na Grmu v Novem mestu.

Kje bi radi živeli?
Kar tu, kjer sem.

Kje pa bi bili zdajle najraje?
Na Rabu, šel bi peš preko Raba z ene strani otoka na drugo po prečudovitih poteh. Rab je lep, raznolik, poln zanimivih geografskih pojavov, …

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Območje okoli »kapitlja« mi je posebej všeč. Tam sem tudi živel v mladosti, pri tetah. Pogled na Gorjance mi je od tam posebej ljub.

S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Na mestno jedro z griča pri Ragovem logu, nad Grosovimi, pa seveda z Marofa.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Ta spomin sega pred drugo svetovno vojno, ko sem preplaval reko Krko. Bil sem star kakih pet ali šest let. Tedaj smo v Novo mesto prihajali še na počitnice k tetam, po vojni pa sem prišel za stalno.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Vsekakor kopališče na Krki, več življenja na reki, pa da bi bila bolj čista.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Tri stvari: ureditev starega dela mesta, nadalje, da se mesto ne bi neumno širilo na vse strani, in da bi bilo mesto čisto.
Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Zame so to Ragov log, območje »kapitlja« ter šance.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Naj si ogleda Glavni trg, Breg, cerkev sv. Miklavža, gimnazijo, seveda naj gre na sprehod po Marofu, na kosilo pa v Gostišče na trgu ali v Situlo.

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Rad obiščem kakšno razstavo v Simulakru ali Dolenjskem muzeju.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Nimam kakih ljubih mi trgovin, nimam užitka hoditi po njih. Bi pa trgovine, ko jih rabim, rad imel bližje, v razdalji prijazni pešcu, ne pa avtomobilu.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Včasih je bila to Restavracija Breg, a nasploh ne zahajam veliko v gostilne.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Jezus, cela Kandija je v obupnem stanju.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Morda bi lahko bolje cenili druženje med meščani, sprehode, pogovore na trgih. Nekoč je bilo veliko druženja tudi ob reki, na kopališču. Želel bi si, da bolj cenili stik z mestom, morda bolj kot svoje zidanice na bližnjih gričih.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Cviček in zidanice.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili župan Novega mesta?
Zagotovil bi čistočo mesta, mesto mora biti pospravljeno, pometeno, »zglajštano«. Morali bi najti simbiozo starega mesta z razširjenim delom, stanovanjskim delom mesta, ju dobro povezati. Uredil bi kandijsko vozlišče, območje od TPV-ja do bolnic, ki bi postalo nov aktivni del mestnega središča, kar bi tamkaj malo obudilo duh nekdanjega sejemskega in gostinskega dogajanja – s tržnico, trgovinami, gostinstvom, novimi stanovanji, parkirišči za mestno jedro.

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Svoje najdražje.

Komu je v Novem mestu najtežje?
Nezaposlenim. Zdi se mi, da imajo malo perspektive, malo možnosti.

Kakšen je vaš življenjski motto?
Ne želim škoditi drugim in ne želim, da drugi škodijo meni.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Napredek in širitev navznoter.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?

Železničar in mizar. V nižji gimnaziji sem še hodil po mleko na Muhaber in tedaj sem na železniški postaji stal ure in ure ter občudoval železniške kompozicije, kretnice, ki so jih premikale z ene na drugo progo, pa prihajajoče in odhajajoče vlake. Od takrat vem, da je imela železnica 21 pragov med stikoma šine.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kaj je za vas sreča?
Sreča je razumevanje v ožji in širši družini. In pa dobro sožitje z naravo.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Kar zdaj.

Kaj je vaše najljubše početje?
Rad sem bil arhitekt, zdaj pa sem najraje z vnukinjami, rad fotografiram in se ukvarjam s športom, posebej s plavanjem. Bil sem že tudi na dveh veteranskih svetovnih prvenstvih – v Riminiju in v Goeteborgu, na evropskem prvenstvu pa v Španiji, v Cadizu.     

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Z urejanjem vrta in fotografijo. Rad slikam naravo, dogodke, razne strukture, posebej naravne, tudi obraze.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013
 
V čem znate pretiravati?
V posvečnosti izzivom, včasih sem malce deloholičen.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moja draga žena.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Pohajkovanje v naravi. Tega mi ni nikoli dovolj.

Imate kakšno neuresničeno željo?
V zvezi z mojim strokovnim delom mi je pač žal, da se ni nič zgodilo v zvezi z novomeško Kandijo. To je neuspeh - a ne po moji krivdi.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Nisem razmišljal, da bi bil žival.

Kaj ste po horoskopu?
Dvojček. Z bratom Danilom sva rojena celo na isti dan, a s tremi leti razlike.

Kateri talent bi imeli najraje?
Rad bi bil slikar.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk. Imam svojo ringlojevo marmelado, ki jo pripravim kar brez sladkorja, ob zajtrku pa si jo posladkam z medom. Zraven imam rad smetano, skuto ali maslo. Pijem pa ponavadi kislo mleko. Ob zajtrku nikakor ne smeta manjkati časopis in jutranji mir.

Katera je vaša najljubša beseda?
»Lubček«, kar rečem vnučki.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Najbolj sta mi bila ljuba risanje in geografija, slednja seveda pri Dobovšku. Rad sem imel tudi telovadbo. Najmanj pa sem maral fiziko.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Da naj čim več potujem po svetu.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Zelo sem bil navdušen nad knjigo Vojna in mir. Sicer pa sem bolj časopisni in revijski tip.

Vaša najljubša risanka?
Tom in Jerry.

Vaša najljubša barva?
Osnovne barve.

Vaš najljubši vonj?
Vonj po sveže pečenem kruhu.

Najljubša sladkarija?
Različni piškoti, pa domača orehova torta, kakršno je delala moja tašča.

V čem ste najraje oblečeni?
Športno, čim bolj preprosto, ohlapno.

Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Od ljubezni.

Kaj vas nasmeji?
Z osebno noto povedan vic.

Kaj vas užalosti?
Slabi odnosi med ljudmi.

Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Spoštovanje do soljudi, do njihovega znanja, da je treba imeti rad tudi druge ljudi in da je treba biti pozoren na njihove dobre lastnosti.

Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Predajam naprej modrosti mojih staršev.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Nobenega se ne spomnim posebej, dobil pa sem veliko upoštevanja vrednih.

Česa se najbolj bojite?
Bolezni.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Prijateljstvo.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Za novomeške odbojkaše.

Kako in kje se rekreirate?
Plavam v Dolenjskih Toplicah, približno dvakrat ali trikrat tedensko. Pogosto se sprehajam v naravi.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Sirovi štruklji, jabolčni štrudelj, posebej po mojem receptu, pri kosilu pa kak deci modre frankinje.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
Nič posebnega, včasih ga pijem, sicer pa imam raje modro frankinjo. Želim, da bi bili cvički vse boljši. V zadnjih desetletjih se je njegova kvaliteta nedvomno zelo dvignila.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Privrženost družini, pa tudi športu.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Ljubezen do žene. Pa tudi zgodnji vstop v šport, ki mi je dal neke pozitivne lastnosti, navade.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
V Črni gori in na Hrvaškem.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Pariz, ker ima romantičen pridih, nudi lepo mešanje starega in novega. V Parizu sem se počutil kar nekako »lahkega«.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Domov.

Kaj bi tam jedla?
Morda bi se odločila za kako gobovo jed, morda štuklje, zelenjavno juho in podobno.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Ne razmetavam smeti, trudim se ločevati odpadke, na krajše razdalje grem praviloma peš.

5 vaših najljubših Novomeščanov?
Boris Andrijanič, Uroš Lubej, Vladimir Bahč, Miran Simič, Marjan Šonc.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Rudolf IV. Habsburški, Jurij Levičnik, Boris Andrijanič, Leon Štukelj, Marijan Mušič.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Recimo geografska pozicija na okljuku reke.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Zdaj morda po cvičku, po tovarnah Krka, Revoz in Adria Mobil, po Narodnem domu, po gimnaziji.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Več delovnih mest.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na fotografsko razstavo v Sevnici, na pripravo razstave nas treh bratov arhitektov ter na zaključek gradnje pri servisih TPV.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na duhovni premik mesta vzpostavljen s prizadevanji Uroša Lubeja ter na njegov medij Novomeški čuvar.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem domov v Novo mesto od skupine Rudolfovo - četudi je komu morda škodilo, da se je iz Ljubljane ali tujine vrnil v Novo mesto. Rad imam tudi pesmi oziroma petje Tatjane Gros.

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Sem že vse povedal. In to večkrat.

 
Intervju: Marijan Lapajne in Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar
2013, marec

sreda, 20. marec 2013

NOVOMEŠKI ODGOVORI: MAJDA KUŠER AMBROŽIČ, ravnateljica vrtca

V novomeških vrtcih dela Majda že 36 let. Sedaj je ravnateljica vrtca Ciciban. Neprešteto število Novomeščanov je spoznala ob njihovem kobacanju in prvih korakih ter imela možnost vsaj pri nekaterih med njimi opazovati, kako postajajo, kar so ji kot cicibančki med zlaganjem kock v stolp povedali, da bodo: od policajev in pevcev, preko košarkarjev in bogatašev, do pekov in zdravnikov. Le kdo je postal, kar je tedaj želel?

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013


Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Ime mi je izbrala krstna botra Marica iz Celja. Ne poznam razloga, se pa na
ime že celo življenje navajam.


Kje živite?
Že 15. leto živim z možem, sinovoma, mamo in psičko v Beli Cerkvi.

Kje bi radi živeli?
Nikjer drugje. Bi pa za razliko od meščanov, ki imajo vikend na deželi, jaz imela vikend - stanovanje v mestu. V kakšnem manjšem bloku v centru.

Kje pa bi bili zdajle najraje?
Tukaj, kjer sem. Doma. Po službi, ki jo imam rada in mi zato ne predstavlja hudega napora, sem rada doma, na toplem in v miru.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Zagotovo je to Glavni trg, saj me nanj veže mnogo spominov iz najstniških in mladostniških let. Ko sem za vikende prihajala iz Ljubljane domov in me je mama poslala v trgovino, na tržnico, sem uživala v vrvenju množice ljudi, ki so imeli enake opravke. Večinoma smo nakupe zaključevali v "ribji" in če sem kupovala stvari za sobotno kosilo, je znalo biti kuhano s precejšnjo zamudo. Ampak je bilo vredno, na račun družabnega življenja. Bil je en širok krog mladih ljudi, v katerem smo se vsi poznali med seboj ali vsaj vedeli drug za drugega.

Od kod je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Ne vem, če je najlepši, je pa najbolj domač z 2. nadstropja bloka na Jakčevi, kjer smo živeli.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Bila sem v 2. letniku srednje šole, ko smo se v Novo mesto, v blok, preselili iz Dolenjskih Toplic. Izredno vesela sem bila, da smo imeli po novem tudi telefon, dnevno sobo in za tiste čase prav sodobno kopalnico. To nam je omogočila selitev v Novo mesto, zato je ta prijetni spomin vezan konkretno nanj.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Ob sobotah sem zelo rada gledala poroke na Rotovžu. Tiste lepe neveste v pravljičnih oblekah, metanje riža na izhodu, glasba, ... Poroke so izgledale ne samo svečano, ampak tudi izredno romantično. Pogrešam tudi Ribjo restavracijo. Mi nismo imeli prenosnih telefonov, vendar smo se našli s pomočjo "ribje". En sprehod do vrta je bil običajno dovolj, da si našel, kogar si iskal. Če ga ni bilo, je pa bil kdo drugi, ki je vedel, kje je ali mu je bil pripravljen prenesti sporočilo. Ko je bil denar, smo bili v "ribji", ko ga ni bilo pa na vodnjaku. Tam smo se čez dan običajno vsi zvrstili.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Malo več življenja, oživitev Glavnega trga, ponudbo za vse generacije, ki bi medgeneracijsko povezovala. Park, večje igrišče za različno stare otroke, gledališče za otroke, znotraj le-tega tudi lutkovno gledališče. Nekoga, ki bi znal in zmogel organizirati v mestu dejavnosti, ki bi ljudi zabavale, združevale, predvsem pa jih potegnile izza štirih sten ali nakupovalnih središč.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Ker se še živo spominjam prelepih porok, je to zame še vedno Rotovž.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Predlagala bi mu voden ogled. Mislim, da niti rojeni Novomeščani ne poznajo vseh zanimivosti svojega mesta, ki jih ni malo, zato bi turist še najbolje spoznal tako zgodovinske, kot tudi sodobne znamenitosti in lepote Novega mesta.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013
Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013


Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil
ali navdahnil?
Nekaj kulturnih dogodkov me je nasmejalo, kakšen tudi spravil v slabo voljo, zares uživala sem pa na violinskem recitalu ob zaključku šolanja hčere moje sodelavke, Ane Zec. Do tega koncerta sploh nisem vedela, kako ganljiva čustva lahko v meni vzbudi zvok violine. Verjamem, da je k temu prispevala tudi odlična Anina interpretacija.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
V zadnjem obdobju v nakupovalni center Qlandijo, ker tam dobiva z možem ob petkovih nabavah vse na enem mestu.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Včasih je bilo Gostišče Kos. Zdaj mi je prijetno na Loki, ampak jo ne obiščem prav pogosto. Izven mesta pa Pizzeria Šentpeter. No, odkar pečejo odlične pizze tudi Atmosfera.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Kandijska cesta.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Center mesta, ki bi lahko ponudil zares bogato kulturno in družabno
življenje.


Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Zveze in poznanstva.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili župan Novega mesta?
Ne vem, če temu lahko rečemo cilji, doma temu pravimo "sanje malega Kitajčka": najprej bi poskrbela za najmlajše - obnovila še preostalih nekaj vrtcev, ki so v res žalostnem stanju, sezidala vsaj še 1 večji vrtec, da bi zagotovili vsem otrokom možnost vključitve v program predšolske vzgoje, poenotila bi cene programov za starše v vseh novomeških vrtcih, na vse pomembne funkcije bi imenovala strokovne, sposobne in delovne ljudi, vse funkcije v občinskem svetu in odborih bi bile častne, sejninam bi se odpovedali v dobrodelne namene (vem, znanstvena fantastika).

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Otroke v vrtcu.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Komu je v Novem mestu najtežje?
Vsem, ki so lačni in z negotovo prihodnostjo.

Kakšen je vaš življenjski motto?
Bodi do drugih takšen, kot si želiš, da bi bili drugi do tebe.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Ohranimo in še izboljšajmo, kar imamo.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Policistka ali vzgojiteljica. V času, ko sem izbirala srednjo šolo, še ni bilo možnosti vpisa na kadetsko šolo za dekleta. Torej sem postala vzgojiteljica.

Kaj je za vas sreča?
Moja družina, da smo med sabo povezani, prijatelji in se veliko smejemo, če tako nanese, tudi jokamo. Skupaj.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Kar v tem, v katerem živim.

Kaj je vaše najljubše početje?
Načrtovanje kakšnih prijetnih družinskih ali službenih zadev, reševanje problemov.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
V službi z načrtovanjem in organizacijo jubileja, ustanovitvijo fundacije za otroke našega vrtca, hospitacijami 11 vzgojiteljic, ki se pripravljajo na strokovni izpit; v domačem kraju z organizacijo in vodenjem kulturnih prireditev.

V čem znate pretiravati?
V uveljavljanju svojega prepričanja, "teženju" za dosego cilja. Če vem, da imam prav, zlepa ne odneham, če sploh.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Branko, Matevž in Marko (vrstni red po starosti).

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Ta pojem se ne ujema niti z mojo osebnostjo niti z načinom mojega življenja.

Imate kakšno neuresničeno željo?
Imam in bo neuresničena tudi ostala - v otroštvu sem si želela, da bi bila pevka.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Ne bi bila žival, če pa že, bi bila naša pudlica Hana, ampak v naši družini.

Kaj ste po horoskopu?
Ribi.

Kateri talent bi imeli najraje?
Pevski, tudi igralski.

Kateri obrok je za vas najljubši?
Sobotni in nedeljski zajtrk, v družbi moža. Pa družinsko kosilo, kadar smo po čudežu vsi zbrani. Med tednom obroki v družbi sodelavk, ker se večino sproščamo ob medsebojnih zabavnih domislicah in se med obroki zelo veliko smejimo.

Katera je vaša najljubša beseda?
Zmorem.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Najraje sem imela matematiko in slovenščino, nisem pa marala srbohrvaščine in z njo povezane cirilice.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Spoznaj malo več sveta!

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Jeseni sem pripravljala prireditev v spomin Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Ob izbiranju ustreznih del me je ponovno močno prevzela Pavčkova poezija, od vseh hudomušnih otroških, do ljubezenskih pesmi za odrasle.

Vaša najljubša risanka?
Pred leti Smrkci, zadnje čase pa Nodi.

Vaša najljubša barva?
Rdeča, v vseh odtenkih.

Vaš najljubši vonj?
Od naravnih vonj sivke, sicer pa že vrsto let uporabljam parfum Kenzo in se vonja nikakor ne naveličam.

Najljubša sladkarija?
Rum ploščica, še iz otroštva, ko sva jo s pokojnim bratom dajala v žemljo in sva imela sladek sendvič.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

V čem ste najraje oblečeni?
Doma v trenerki, sicer večinoma v enostavnih enobarvnih oblekah, v kombinaciji s puliji ali bluzicami. Nimam rada uniformiranosti, tudi ne zelo elegantnih kostimov, raje kot jakne nosim jope.

Od česa ste bili v življenju najbolj »zadeti«?
Od zaljubljenosti.

Kaj vas nasmeji?
Otroške "pogruntavščine", domislice mojih sodelavk med odmori, pripovedovanje "vicov", ki jih mož prevaja iz nemščine in prevedeni sploh niso smešni, ampak on že vsa leta vztraja.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kaj vas užalosti?
Najbolj sem bila žalostna, ko sem poslušala pripoved otrok o tem, da so lačni, da hodijo lačni spat, da gledajo v šoli druge od daleč, ko le-ti jedo.

Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Mama ima vedno prav.

Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Mama ima vedno prav, ampak za vsak primer vprašaj še očeta.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Dobila sem ga prvi dan mojega prvega mandata ravnateljice. Na upravi me je sprejela tajnica zavoda, Jana Grobovšek in mi povedala: "Ko imaš zaposlitev z mandatom, imej kovčke vedno pripravljene. Tako bo oditi mnogo lažje." Ta prispodoba mi je ostala v zavesti tudi ob drugem, tretjem in četrtem imenovanju.

Česa se najbolj bojite?
Bolezni - da bi morala nemočno opazovati trpljenje katerega od najbližjih ali da bi s svojo boleznijo povzročala to trpljenje sebi in drugim.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Empatija, socialni čut, po drugi, vedrejši strani pa dobrovoljnost, optimizem.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Običajno za tistega, ki na tekmi izgublja, ker se mi smilijo. Sicer pa vedno patriotsko - za naše.

Kako in kje se rekreirate?
Hodim in tekam po poteh Bele Cerkve, včasih na Vinji vrh, Gorjance, za 1. maj obvezno na Javorovico.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Široki rezanci z lososom in porom v smetanovi omaki z žafraniko, vse jedi s tartufi, sladki muškat iz Vinotoča Pavlin v Beli Cerkvi, polsuha ali polsladka penina. Voda - ni moja najljubša pijača, jo pa največ popijem.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
Ker živim v vinorodnem okolišu, kjer je cviček "zakon", upam, da mi ne bo kdo zameril, ampak do cvička nimam nikakršnega odnosa.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Borbenost, zagnanost. Tudi prijaznost, ja, zagotovo tudi prijaznost.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Življenje z dvema starejšima bratoma in mamo samohranilko.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Odločitev, da tudi sama stopim po poti samohranilstva.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Na Hvaru, kjer sva z možem nekaj let zapovrstjo uživala v kampiranju.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
London, ker tam trenutno živi najin starejši sin Matevž.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali
okolici?
Na Loko.

Kaj bi tam jedla?
Kakšno hišno specialiteto.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
V družini pridno ločujemo odpadke, prav tako v službi. Zbiramo zamaške, biološke odpadke dajemo v kompostnik. Pred leti sva oba z možem nehala kaditi. V službo se zadnjih nekaj mesecev, če se le lahko uskladiva, voziva skupaj. V trgovino hodiva s torbami in ne uporabljava plastičnih vrečk. Za odpadke doma uporabljamo bio razgradljive vrečke.

5 vaših najljubših Novomeščanov?
Vsi otroci iz našega vrtca in njihovi starši so moji najljubši Novomeščani, tudi moji sodelavci so moji najljubši Novomeščani, prav tako vsi, ki za vrtec in mesto naredijo kaj dobrega.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Rudolf IV., skladatelj Marjan Kozina, Leon Štukelj, Boris Adrijanič, Matjaž Smodiš.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Kljub močni industriji razmeroma zdravo okolje.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Po Tovarni zdravil Krka, Revozu, Adrii in Košarkarskem klubu Krka, situli, ansamblu Dan D.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Recimo, mojih 5 ciljev, če bi bila županja?

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na svoje četrto imenovanje za ravnateljico, brez enega samega glasu proti.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Ne vem, če lahko govorim ravno o ponosu, sem pa zadovoljna, da je MO Novo mesto razmeroma dobro pristopila k reševanju odklonjenih otrok v vrtce. Z aktivno politiko iskanja dodatnih kapacitet, seveda ob sodelovanju vrtcev, nam je uspelo v Novem mestu kar precej skrajšati skupno čakalno listo in sprejeti vse otroke, ki so potrebovali vrtec tudi še v januarju 2013. Tu in tam sprejmemo še kakšnega februarskega.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem domov v Novo mesto skupine Rudolfovo, Zato sem noro te ljubila Tatjane Gros, Vedno ponavljaš od skupine Cof, v kateri je igral tudi moj mož (a je to zdaj nepotizem?).

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Novo mesto bi lahko doživelo tudi hitrejši in kvalitetnejši razvoj, ko bi le bilo manj slonov v trgovini s porcelanom.
 
Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Intervju in fotografija: Majda Kušer Ambrožič, Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar