četrtek, 31. januar 2008

NEPRIMERNO PRIMARNO ZDRAVSTVO

O tako imenovani strategiji primarnega zdravstva pri nas, ki je »napisana kar tako«.

Na dnevnem redu današnje 12. sejo občinskega sveta se je znašel tudi predlog Strategije razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto. Pripravila ga je za ta namen ustanovljena projektna skupina, ki jo je vodila Alenka Ilovar.

Priprava strategije je načeloma primerno dejanje, ampak seveda le v primeru, da je strategija primerno pripravljena. Po mojem mnenju je navedena strategija primarnega zdravstva vse prej kot primerna. Poglejmo si nekaj zadev.

PROJEKTNA SKUPINA
Že takoj na začetku z zanimanjem preberemo, kdo so sploh bili člani projektne skupine, ki je dokument pripravila. Sestava projektne skupine pogosto odraža ambicije pripravljavca in način ter resnost pristopa. Sestava delovnih oziroma projektnih skupin je v splošnem precej zahtevna in strokovna naloga. Vsakovrstna pomoč pride prav, saj v resnici več glav res več ve, sploh pa če so te glave raznorodne.

V skupini za pripravi tega dokumenta so se skupaj znašli: Darinka Smrke, Milena Kramar Zupan, Matjaž Roženberger, Suzana Jarc, Ana Bilbija, Alenka Ilovar. To je zmes ekonomistov, večina je kar teh, pravnika in sociologa ter le enega zdravnika, ki pa je specialist splošne medicine.
Načeloma bi se zdelo primerno, da pri pripravi take strategije nekaj večjo težo nosijo strokovnjaki s področja zdravstva, če se projektna skupina ne zasnuje celo bolj multidisciplinarno. Človek bi jim povsem spregledal tudi za namen sestave strategije na področju primarnega zdravstva nenavadno sestavo projektne skupine, če bi si ti izbrali vsaj ustrezno in bolj dovršeno metodo dela. Metodo, ki bi v delo po posameznih segmentih vključevala širši nabor strokovnjakov, zaposlenih v primarnem zdravstvu (in nenazadnje v sekundarnem zdravstvu), nevladnih organizacij, uporabnikov storitev primarnega zdravstva, predstavnike države in tako dalje. Če bi torej projektna skupina bila le koordinator dela, če bi bila le tisti, ki prepoznava številna stališča, predloge ipd, ki se snujejo v različnih sferah, ki zadevajo primarno zdravstvo, tedaj je sestava projekten skupine celo nekaj manj pomembna. A kakor slišim, so pozabili na marsikoga, ki je pri tem želel sodelovati in bi lahko in celo moral sodelovati s svojim prispevkom.

Še nekaj gre tu morda benevolentno dodati. Namreč glede na to, da vemo, da se je Mestna občina Novo mesto pred leti vključevala v projekt Svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta (Healthy Ciries) in glede na to, da je znotraj tega projekta posebej natančno izdelano tudi vprašanje ustanavljanja projektnih skupin za namen, ki je v bistvu precej podoben pripravi pričujoče občinske strategije, bi res ne bilo napak, če bi se občina držala vsaj smernic sestave projektnih skupin, kakor jih sugerira projekt Zdrava mesta. Menim, da bi bilo to koristno za doseganje ustrezne kvalitete dela in za kvaliteto končnega produkta, ki se mu v našem primeru torej reče Strategija razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto. In ta ima vrsto problemov.


KONCESIJE
Prvi problem, ki ga v tej »strategiji« lahko zaznamo, je, da je največja podoba, ki si jo daje pred oči, le podoba koncesij in koncesionarjev na področju zdravstva, pri čemer je zaznati celo sovraštvo in strah do njih. Cel dokument se pravzaprav vrti le okoli koncesij, tudi izhodišča ciljev strategije in cilji strategije in ukrepi se v pretežni meri vrtijo okoli koncesij. Koncesije so v naši občini lahko problem, najbrž res tudi so, toda primarno zdravstvo je vendarle močno obsežnejši pojem.

To je resnično le en neumen lov na čarovnice iz preteklosti in to s prevezo na očeh. Kajti če zadnji stavek v »strategiji«, ki je bila predložena občinskim svetnikom, govori, da naj se ugotovi odgovornosti v občinski upravi za nastalo situacijo na ravni MO NM, potem mi je jasno, ne le to, da je nekomu koncesija res velik trn v peti, ampak tudi, da si ta sam vsaj v sklepu ne upa reči bobu bob.
Jasno je, da nekdo slepomiši ali pa mu morda celo ni jasen sistem dela in sistem podeljevanja koncesij. Takim lahko kar vnaprej povemo, da je pač povsem jasno, kdo so bili akterji podeljevanja koncesij pred par leti. In če člani projektne skupine, ki je sestavila ta dokument, ki si nadeva ime »strategija«, tega ne ve, potem si res ne zaslužijo biti člani te projektne skupine. Sploh pa cilj take strategije ne more biti iskanje grešnih kozlov za probleme, ampak načini odprave problemov, ki nas težijo.
In tako je pred nami tudi precej večja zagata. Večja zagata tega dokumenta kakor to, da se koncentrira na vprašanje koncesionarstva v zdravstvu, je, da o mnogih drugih aspektih primarnega zdravstva ta strategija praktično sploh ne razmišlja, še manj pa uspe domisliti cilje in ukrepe zanje.

KAJ VSE MANJKA NOVOMEŠKEMU PRIMARNEMU ZDRAVSTVU?
Primarno zdravstvo je bistveno širši pojem, kot si ga dovoli razumeti ta naša »strategija«. V taki strategiji bi morali dobiti marsikaj več od revščine, ki smo jo žal dobili.
Pričakovati bi smeli, da nam bo ta »strategija« povedala denimo tudi kaj jasnega ali celo vsaj nekaj malega:
-o odnosu do glavnih zdravstvenih problemov v naši občini oziroma regiji in o načinih doseganja boljše zdravstvene slike občine,
-o spremljanju stanja na področju primarnega zdravstva in zdravja v občini,
-o promociji zdravega načina življenja med prebivalstvom pa o preventivi, diagnostiki, kurativi in rehablitaciji,
-o morebitnem uvajanju novih storitev na ravni primarnega zdravstva,
-o financiranju primarnega zdravstva, o vprašanju pridobivanja donatorskih in sponzorskih ter seveda še bolj državnih in evropskih sredstev za razvoj primarnega zdravstva v naši občini,
-o investicijah kaj bolj konkretnega,
-o organizaciji ustanov in nasploh primarnega zdravstva v občini,
-o potrebnih spremembah ali sprejetju pravnih aktov (odlokov, zakonov,…) na ravni občine in države za povečanje kvalitete dela na ravni primarnega zdravstva (v naši občini),
-o razvoju posameznih dispanzerjev v zdravstvenem domu in ostalih strokovnih dejavnosti na tem področju,
-o odnosu našega primarnega zdravstva do ogroženih družbenih skupin, kot so denimo kronični bolniki, duševno moteni, hendikepirani, predšolski otroci, ostareli, revni, pa denimo etnične manjšine, da ne rečem Romi, ter do posebnih skupin kot so denimo športniki ipd,
-o zagotavljanju doseganja oziroma uresničevanja nekih temeljnih načel dela na tem področju, kot so denimo dostopnost, prožnost, krepitev odnosa med zdravnikom in bolnikom, odprtost, odgovornost do okolja, …
-o sodelovanju med primarnim in sekundarnim sektorjem na področju zdravstva,
-o odnosu do družbenih sistemov, ki posredno ali neposredno vplivajo na primarno zdravstvo in na zdravje samo, kot so: kmetijstvo, industrija, promet, stanovanja, …
-o morebiti celo odnosu sodobnih informacijskih in drugih tehnologij do primarnega zdravstva oziroma vplivu teh na njegov razvoj,
-o merjenju uspešnosti dela na področju primarnega zdravstva in o merjenju uspešnosti izvajanja »strategije«,
-o krepitvi odgovornosti ustanoviteljic javnih zavodov s področja primarnega zdravstva do te izvenbolnišnične zdravstvene dejavnosti,
-o usklajenosti dokumenta s smernicami države in Evropske unije in z relevantnimi lokalnimi akti.

Kakor koli, že če bi si preberemo vsaj obseg nalog, ki jih ima primarno zdravstvo po zakonodaji, vidimo, da naši »strategiji« manjkajo preštevilne definicije odnosov.


STRATEGIJA?
Predvsem pa bi si pripravljalci te »strategije«, ki to po mojem mnenju resnični ni, očitno morali razjasniti tudi drugi del sintagme »Strategija razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto«, namreč pojma »strategija« in »razvoj«. Prvi pač zahteva ustrezno strukturo pisanja, drugi pa usmerjenost razmišljanja v prihodnost.
Videl in celo prebral sem že kar nekaj razno raznih strategij, a po vrsti vse so si precej bolj zaslužile ime strategija. Že analiza stanja, ki jo beremo v dokumentu, je en velik nabor pavšalizmov in subjektivizmov, toda da bralec pri branju strategije ne uspe zaslediti niti ustrezno zapisanih ciljev, navedenih konkretnih ukrepov pri posameznih ciljih ter ob njih poleg rokov vsaj še navedbo nosilcev in finančnih virov ter obsega teh virov in pa indikatorje uspešnosti uresničevanja ciljev, pa je vendarle malce preveč. Oziroma je premalo. Ali pa smemo v kratkem, če ga že ne dobimo hkrati, pričakovati še akcijski načrt k tej »strategiji«?

ZAMUJENI ROKI
Ponavadi v strategijah piše, neredko že kar v naslovu, obdobje, na katerega se strategija nanaša. V naši »strategiji« niti tega obdobja ni moč jasno razbrati. V naslovu sploh ne, če pa se potrudimo, pa lahko pod točko 4. tega dokumenta, kjer so navedeni predlogi ukrepov izvajanja primarnega zdravstva v bodoče, sploh se ne mislim spopadati z vprašanjem smisla večine od teh ukrepov, zaznamo časovni domet te strategije. In ta je zelo kratek in očitno deloma obrnjen celo v preteklost.

Resda najprej in še najbolj zbode v oči časovni rok pod točko 4.4., kjer piše, da je treba ukrep realizirati do decembra 2007. Hm. Mar ni danes 31. januar 2008? In potem nekoliko zbode v oči tudi ukrep pod točko 4.1., za katerega piše, da ga je treba udejaniti do 15. januarja 2008. Danes pa je, preveril sem že, 31. januar 2008.
Tudi sicer je »strategija« očitno le kratkega daha, kajti od 14 ukrepov, se jih kar 9 nanaša na leto 2008 (ali celo prej:), ostali pa na mandat, najbrž je mišljen mandat župana ali kaj podobnega. To pomeni, da bi naj bi večji del te strategije uresničen že letos, nekaj malega pa še v naslednjih dveh letih za tem. Kaj pa bomo potem?

ČEŠNJA NA SMETANI
Ampak sklepi, ja, sklepi, ki jih predlaga župan in ki so skupaj s Strategijo razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto danes predlagani občinskemu svetu v sprejem, so pa posebne vrste biser. Vsaj doslej nepredstavljivo in nepojmljivo.

Namreč, župan občinskemu svetu v sprejem predlaga sklep, s katerim naj bi občinski svet zadolžil župana, da naloži direktorju občinske uprave realizacijo dela, ki ga mora opraviti občinska uprava. Ja, pa kje pa mi to živimo?! Ali mar v Novem mestu, ki bojda niso Butale, ni logično in pravno ter organizacijsko ustrezno, da občinska uprava dela po navodilih direktorja občinske uprave, ta pa upošteva zahteve župana? Ali pa si kdo še ni na jasnem s hierarhijo v občini ali pa kdo ne pozna odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave in meni, da rabi od občinskega sveta mandat, da počne delo, ki mu je naloženo že s kakšnim bolj temeljnim dokumentom??? Res grozljivo. Občinski svet bi pa že moral početi kaj bolj pametnega, kot pa je sprejemanje sklepov, ki so nepotrebni, ki so navaden pleonazem. A to še ni vse.
Občinski svet naj bi s sklepom zadolžil tudi člane sveta Zdravstvenega doma Novo mesto, predstavnike Mestne občine Novo mesto za izvedbo nalog, ki jim jih nalaga zakonodaja. Pa saj to že sploh ni več resno! Ali je res treba nekomu s sklepom ubogega občinskega sveta, ki pač ni svet v Butalah, nalagati nalogo, da izvaja naloge, ki jih od tega že itak terjajo zakoni? Res neverjetno.
In potem naj bi občinski svet še sprejel sklep, v tretji alineji sklepa piše tako, da direktorico Zdravstvenega doma zadolži, da izvaja v strategiji predvidene ukrepe. Res bravo!

BESEDE
Ob volitvah 2006 je župan Muhič dejal, da ni mojster obračanja besed. Mojstrsko je to povedal. Da, očitno res ni, če ima on kaj pri pisanju te »strategije«, pod katero je sicer podpisan. Kajti napisana »strategija« razvoja primarnega zdravstva v naši občini je izkaz tega, da ne znamo misliti in zato tudi ne ustrezno obračati besed. Je že tako, da ni možno dobro obračati besed, če se nam ne da razmišljati. In ta »strategija« je rezultat prav tega, da se nekomu ni dalo razmišljati.

Če je župan Muhič za reorganizacijo občinske uprave namenil kar 25.000 evrov, da je nekdo napisal dokument, ki pravzaprav ničesar bistvenega ne spreminja, bi si pa občina za tako pomemben dokument kot je strategija na področju primarnega zdravstva, če pač ne gre drugače, tudi lahko privoščila zunanjega izvajalca, da nam napiše strategijo na tem področju. Morda bi bil uspeh večji.

Skratka, če se izrazim kar v besednjaku pripravljavcev »strategije« (str. 19 povzetka »strategije«), bi rekel, da je ta »strategija« »napisana kar tako«.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


Predlagam v ogled še nekaj zanimivih spletnih strani:

Deklaracija o primarnem zdravstvu iz Alma Ate
Deklaracija o primarnem zdravstvu iz Alma Ate (Wikipedija)
Primary health


(Fotografije: 9. avgust 2006)

sreda, 30. januar 2008

KANDIJSKI MOST V ŽABJAKU?

O kablih na Kandijskem mostu, ki je vsaj na papirju občinski in spomeniško zaščiten, podobo pa ima, kakor da bi bil iz nekdanjega Žabjaka.

Ničkoliko besednega gneva, upravičeno seveda, je bil pred časom deležen način vodenja električnih in podobnih kablov v romskem naselju Žabjak. Vse povprek so bili kabli in tudi preko ceste so jih kar na gosto povlekli in prepletali. Sčasoma se je zadeva nekoliko unesla. Očitno pa zgledi vlečejo. Tudi slabi zgledi povlečejo kakšnega slabiča.
Že nekaj časa namreč lahko opazujemo kable, ki so nekako poljubno razpeljani po Kandijskem mostu. Most ni le v lasti občine, ampak je povrhu še občinski kulturni spomenik. Da, v očitno še kar veljavnem odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih spomenikih v občini Novo mesto, ki je iz leta 1992, je pod tehniškimi spomeniki naveden tudi Kandijski most čez reko Krko. Most torej nima le enega skrbnika, namreč lastnika, ampak ima načeloma kar dva skrbnika, pač še za kulturno dediščino pristojno inštitucijo, torej Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Oba bi morala biti aktivna skrbnika. Toda temu navkljub se s tem mostom očitno lahko počne, kakor komu paše. Dvomiti gre namreč, da so taki posegi na mostu, kakršnim smo priča, storjeni ob soglasju pristojnih. No, in če posegi na mostu niso storjeni s soglasjem občine in ZVKD, tedaj pa bi bil sedaj pač čas, da nekdo na mostu naredi red.

(Fotografiji: Kandijski most, 25. januar 2008)

Tomaž Levičar
Mestni svetnik

ponedeljek, 28. januar 2008

KOMUNALNI PRISPEVEK ZA NAŠE ŠOLE

O plačilu komunalnega prispevka za gradnjo stavb splošnega družbenega pomena, še posebej šolskih in zdravstvenih stavb, ter o načelnosti in spominu kolegov v občinskem svetu.

Lanskega septembra je občinski svet na svoji 8. seji obravnaval vprašanje oprostitve plačila komunalnega prispevka za Šolski center Novo mesto. Navkljub protestu opozicije in celo navkljub obrazložitvi občinskih strokovnih služb, da županov predlog glede oprostitve plačila davka na podlagi veljavnega občinskega odloka in ostalih predpisov, na katerih odlok sloni, ni možen oziroma dopusten, je večina v občinskem svetu oprostitev vendarle kar izglasovala. Škoda za občinski proračun in škoda za legaliteto, toda dobro za razvoj šolstva.

Kakor koli, tedaj je Štefan David, ki je občinski svetnik (Zveza za Dolenjsko) in tudi direktor Šolskega centra Novo mesto, dejal, da bi se oziroma da se bo za enako obravnavo glede plačevanja komunalnega prispevka zavzel tudi pri drugih podobnih primerih investicij v šolstvo, skupaj z njim pa bo tako politiko zastopala tudi njegova stranka in še kdo.

Pa so očitno na svoje besede David, Zveza za Dolenjsko in še kdo povsem pozabili. V mesecu decembru je občinski svet na svoji 11. seji namreč prvič obravnaval nov odlok o komunalnem prispevku, kakršnega je občinskemu svetu posredoval župan Muhič.
Dokument govori tudi o finančnih bremenih ob gradnji šolskih zgradb. Ne le, da bodo te po predlogu odloka s komunalnim prispevkom obremenjene, čeprav smo smeli upati drugače, ampak je zanje predlagan celo precej višji faktor za dejavnosti, kot je sicer najnižji možni. Predlagan je faktor 1,15, najnižji možen pa je 0,7. Faktor dejavnosti v izračunu višine komunalnega prispevka pač vpliva na celotno ceno. No, ne Štefan David ne njegova Zveza za Dolenjsko nista temu predlogu niti z besedico oporekala.

Iz razlogov, ki jih tu niti ne gre na dolgo in široko navajati, sem se odločil, da njihovo »napako in pozabljivost« odpravim.
Na skupni seji odborov za okolje in prostor ter za komunalo in promet, ki je bila pretekli teden, sem zato predlagal in ob pomoči kolegov v odborih uspel uveljaviti, da odbora predlagata občinskemu svetu v sprejem amandma odloka, ki znižuje faktor dejavnosti za stavbe splošnega družbenega pomena.
Amandma bo omogočil, če bo seveda potrjen še na občinskem svetu, da se za stavbe splošnega družbenega pomena zagotovi faktor dejavnosti 0,7 (namesto sedaj predlaganega 1,15) in s tem v končni fazi zagotovi tudi nekaj nižji komunalni prispevek, ki ga bodo morali investitorji v tovrstne zgradbe plačati v naši občini.
Po »Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena« so »stavbe splošnega družbenega pomena«:
-stavbe za kulturo in razvedrilo,
-muzeji in knjižnice,
-stavbe za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo,
-stavbe za zdravstvo,
-športne dvorane.
(glejte CC-SI strukturo)

Toda odločil sem se, da bom na občinskem svetu, na njegovi 12. seji, predlagal še en amandma odloka. Ta bo tudi šolske zgradbe v naši občini popolnoma oprostil plačila komunalnega prispevka.
Kako in zakaj? Predlog »Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje mestne občine Novo mesto« v 6. členu navaja faktorje dejavnosti. Ti so za različne vrste stavb različni. Kot sem že dejal, so v predlogu odloka stavbe splošnega družbenega pomena obremenjene kar s faktorjem 1,15. Omenjena odbora, naj ponovim, sta na svoji zadnji seji na moj predlog izglasovala amandma odloka, predlagan bo občinskemu svetu v sprejem, ki bo za tovrstne stavbe določil faktor dejavnosti 0,7, ki je po 4. odstavku 6. člena »Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka« najnižji možen.
Toda glede na to, da 2. odstavek 83. člena »Zakona o prostorskem načrtovanju« občinam sedaj vendarle omogoča, da v svojih novih odlokih o komunalnem prispevku za posamezne vrste stavb za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdravstvo predpišejo, da se oprostijo plačila komunalnega prispevka, ne da bi to morala občina nadomestiti iz lastnega proračuna, bom predlagal, da novomeška občina v tem novem odloku to možnost tudi izkoristi ter tako dodatno vzpodbudi oziroma olajša investicije na teh pomembnih področjih.
Amandma, ki ga bom predlagal, se bo glasil:
»16. člen Predloga odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje mestne občine Novo mesto se spremeni tako, da se mu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo (CC-SI: 1263) in stavb za zdravstvo (CC-SI: 1264).««
Zadevo bom utemeljil z možnostmi, ki jih tu občini nudi zakonodaja, z moralno zavezo občinskega sveta ob sprejemu odločitve o oprostitvi plačila komunalnega prispevka za Šolski center Novo mesto v preteklem letu, z dejstvom, da razumem razvoj šolstva in zdravstva ter s tem seveda zgradb za njihovo delo za strateški interes novomeške občine, in navsezadnje z dejstvom, da je v veliki večini primerov investitor v te vrste zgradb tako ali tako iz javnega proračuna financirani sektor.

Upam, da mi je kolega Štefan David za to »pomoč« vsaj malce hvaležen. To bo pač preprečilo krivice in bodočim investitorjem v šolske stavbe omogočilo tak status, kakršnega je bil lani zelo privilegirano in po čudni poti deležen Davidov Šolski center Novo mesto.
Seveda pa še bolj upam, da bo amandma, za katerega moram prej pridobiti vsaj 5 podpisov občinskih svetnikov, podpisal tudi moj svetniški kolega Štefan David in tako vendarle držal besedo, ki jo je pred meseci dal, pa kasneje nanjo očitno malce pozabil. Jaz pa nisem pozabil. Zato pa imamo ljudje kolege, mar ne?

Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/10/drava-brez-komunalnega-prispevka.html


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

nedelja, 27. januar 2008

SLAB REAKCIJSKI ČAS OSKRBNIKOV

O počasnosti urejevalcev javnega prostora v Novem mestu – na primeru smetnjaka v Kandiji.

V mnogih mestih po svetu merijo čas od trenutka, ko so prejeli informacijo o neki napaki v mestu, do njene odprave, torej reakcijski čas. Ne le, da ga merijo, ampak si prizadevajo, da je ta čas čim krajši, pa naj gre za psa, ki je padel v kakšno luknjo, fuč luč, poškodovano cestišče ali pa razsut smetnjak.

Ne bom trdil, da bi smeli v Novem mestu pričakovati kak visok standard oskrbovanosti javnega prostora, toda glede na to, da imamo občino s svojim javnim podjetjem (Komunala Novo mesto, j.p.) in s koncesionarjem (Trata d.o.o.), ki naj bi skrbela tudi za red in podobo dela javnega prostora v mestu, tudi za prostor v kandijskem križišču, ki je morda še najbolj na očeh meščanov, pa bi lahko pričakovali vsaj to, da bodo poškodovan, uničen smetnjak, ki je vsem na očeh, hitro odstranili in ga vsaj nekaj kasneje morda tudi nadomestili.

Prvič sem poškodovan smetnjak na križišču v Kandiji opazil že pred tedni, prvič sem ga fotografiral pred dvema tednoma, drugič pa sem ga zabeležil včeraj. Med prvim in drugim fotografiranjem lokacije, pa je razlika le ta, da se je v razdejanem smetnjaku znašlo še par smeti in da je vmes skopnel sneg.

Vem, da ta smetnjak, namenjen naj bi bil sicer pasjim iztrebkom, a ni v tej funkciji nikoli zaživel, opazijo stotine Novomeščanov, ki gredo vsak dan tu mimo, ni mi pa jasno, kako da ga ne opazijo in problem odpravijo tisti, ki jih plačujemo, da bi naj to videli in tovrstne probleme odpravljali.

smetnjak v kandijskem križišču, 12. januar 2008

smetnjak v kandijskem križišču, 26. januar 2008

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

sobota, 26. januar 2008

GLAVNI TRG NA TLEH

O razdrapanih pločnikih Glavnega trga, ki jih na srečo skoraj opazimo ne več.


Tlaki Glavnega trga so bili zadnjič, pravzaprav pa tudi prvič, urejeni v sredini petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so nekako deset let po koncu druge svetovne vojne izvajali obsežnejša prenovitvena dela v mestu. Trg je bil tedaj tlakovan, po načrtih arhitekta Marjana Muhiša pa so bili urejeni tudi pločniki za pešce. V vzorcu, ki so ga tvorili pasovi kock tonalita in mozaične ploskve iz v beton vlitega rečnega prodca.
Z leti in desetletji je prišla obraba, brez rednega vzdrževanja seveda propadanje, s slabim popravljanjem in samovoljo pa dandanašnja podoba, ki jo meščani, ki vsakodnevno hodimo gor in dol, pravzaprav niti opazimo ne več, morda tudi zato, ker vsled sramu ne želimo vanje več pozorno gledati. Mestu, ki očitno želi biti vidneje postavljeno tudi na zemljevidih, ki jih v rokah nosijo turisti, pa to ni v čast in vzpodbudo. Aktualna zmes asfalta, betona, pokrovov revizijskih jaškov, itisona in podobnega ter kajpada tudi lukenj je vse prej kot privlačna za oko in tudi ni udobna in ne varna za noge.

Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/09/grmski-mozaiki.html


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

petek, 25. januar 2008

ENAKO TEMNI ROTOVŽ

O tem, da se v pol leta ni prav nič spremenilo na bolje, a na srečo tudi na slabše ne, vsaj ne na fasadi rotovža - pa čeprav je upravljalec Zarja d.d.

Za luči gre. Na rotovžu. Spet oziroma še vedno.


Priznam, mislil sem, da se bo tudi pri tej obskurni zadevi kaj spremenilo na bolje, še posebej, ker je bil župan na problem posebej opozorjen. A se v praktično pol leta ni spremenilo prav nič. Priznam, mislil sem tudi, da bodo ob tisočih evrov, ki so jih zapravili za žalostno osvetlitev Glavnega trga v veselem decembru, zapravili kak evro še za popravilo dekorativne osvetlitve rotovža. Pa očitno niso. In tako svetilke na pročelju rotovža še kar visijo, kakor je padlo oziroma kakor jih je veter postavil, žarnice v njih pa so, kot še marsikaj drugega, že zdavnaj pregorele.

Očitno je tudi na Zarji d.d. nekaj pregorelo. Zakaj na Zarji d.d.? Odgovor občine na mojo svetniško pobudo v zvezi s popravilom nedelujočih luči na pročelju rotovža, ki sem jo dal jeseni, je namreč bil: »Tekoče vzdrževanje Rotovža je Mestna občina Novo mesto s sklenitvijo pogodbe o upravljanju prenesla na stanovanjsko podjetje Zarja d.d., ki je bilo s strani občine že večkrat opozorjeno, da zamenja nekaj pregorelih žarnic na pročelju Rotovža. Po naši zadnji urgenci smo dobili ustni odgovor, da bodo žarnice zamenjali v najkrajšem času.«

Beseda pri nas očitno ne velja kaj prida. Po tako rekoč pol leta dni je, kot vidimo, vse enako. Rotovž je v temi. Ampak tudi na Zarji je nekaj zelo v temi, pa čeprav so tam odlično plačani, da bi opravljali svoje delo, tudi tisto, ki jim ga odredi občina, s katere objektom Zarja upravlja. Bi morali zamenjati upravljavca rotovža? Ali pa bi morali zamenjati kar upravljavca Zarje?

Upam, da imajo vsaj mnogi drugi v tem mestu kaj več sreče z upravljalci svojih zgradb, kot ima te sreče nesrečna občina.

Primerjajte: http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/08/temni-rotov-v-poletni-noi.html


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

P.S.:
Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/01/zarja-v-mraku.html


(Fotografija: Rotovž, 24. januar 2008)

1000 BESED: SENCA LUČI

sence na stavbi Glavni trg 17, 24. januar 2008

četrtek, 24. januar 2008

NAPREDEK: APT


Pravzaprav je vprašanje, če gre res za napredek. Streha zgradbe Anton Podbevšek teatra, dejansko le del strehe, bo zamenjana. Dela so se pravkar začela. A inicialno navdušenje v teh lepih sončnih zimskih dneh kazi dejstvo, da bi ta sanacijska dela morala biti opravljena že lani. Če bi se pač držali plana zastavljenega z občinskim proračunom za leto 2007.
Takole je bilo zapisano v proračunu za leto 2007, kjer je bilo za APT zagotovljenih 540.000 evrov (dejansko izkoriščenih je bilo bistveno manj): »(…) Letos za najnujnejša sanacijska dela potrebujemo 490.000 evrov in sicer za obnovo strehe, gledaliških garderob, sanitarij in kinodvorane. S prenovo ostalega dela pa bi nadaljevali prihodnje leto.«

In ker občini v letu 2007 ni niti približno uspelo uresničiti investicijskega načrta za APT, so se tega torej lotili v letu 2008. In s tem pravzaprav odžrli sredstva, ki bi jih ob kvalitetnem vodenju investicij, lahko letos namenili že za prenovo kakega drugega propadajočega oziroma razpadajočega dela stavbe APT.
Temu se reče počasnost. Pa vendarle je tudi napredek, vsaj za tistega, ki ne ve, da gre za (pre)počasnost.

Zanimivo pa je, da so v predlogu proračuna za leto 2008 napisali, da bo v zvezi z APT na investicijskem področju v letu 2008 dokončana le sanacija dela strehe. Pa čeprav stavba potrebuje seveda še mnogo več. Predvsem pa potrebuje ne le delo, ampak bistveno hitrejše delo odgovornih.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


(Fotografija: APT, 23. januar 2008)

sreda, 23. januar 2008

paNoraMa: KANDIJSKI MOST

jutranji pogled s Kandijskega mosta na staro mestno jedro ob reki Krki; 23. januar 2008

GOSPA PAV Z BREGA 26

O novem gospodinjstvu na novomeškem Bregu.

Številna leta je imel novomeški Breg le 25 hiš. A to se je v zadnjem času spremenilo. Od nedavno je tam 26 hiš. In v najnovejši med temi je tudi ena nova breška prebivalka. Graciozna pavica. Pred tem je prebivala okoli frančiškanov, torej nekaj nižje ob reki, toda ker ji bojda niso bile tuje raznorazne naslade, so ji pokazali vrata. Tako je prišla na območje, kjer je sem ter tja grešiti vendarle lepo. Toplo zavetje si je torej našla med breškimi ljudmi. Ti so ji zgradili celo streho nad glavo. Dvokapnico. Kako je bilo z upoštevanjem kulturnovarstvenih smernic pri postavitvi tega novega bivališča, ni poročil. Kakor koli, pavico njeni sosedje prav radi presenetijo tudi s kakšno gastronomsko zadevo. Ima tale gospa torej vse osnovne pogoje za življenje – streho nad glavo, hrano, prijatelje.

Te dni se pavica, oko je ne ugleda povsem zlahka med tamkajšnjo zarastjo, potika po strmem bregu. Na morebitne klice mimoidočih ni imuna. Se odzove. Vsaj z vprašujočim pogledom. Ima pa raje mir, vsaj mir pred ljudmi. Kakšna družba v podobi zalega pava pa ji vendarle ne bi bila povsem odveč. Pa se zaenkrat ta tič še ni našel.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografiji: 21. januar 2008)

torek, 22. januar 2008

paNoraMa: LUKNJA

pogled na hrbet nad razvalinami gradu Luknja; 22. januar 2008

JE GRILL ŠE PODŽUPAN?

O krizi identitete na vrhu občinske organizacije.

Včeraj sem zastal ob branju prispevka na spletni strani www.lokalno.si, namreč ob prispevku, ki govori o obisku poslanske skupine SDS na Dolenjskem. Takšno delo stranke je sicer vredno pohvale in me ne čudi prav močno, bolj pa me je začudil zadnji odsek naslednjega zapisa:
»Poslancem bodo popoldne na Rotovžu podrobneje predstavljali tudi t.i. gospodarsko središče jugo-vzhodne Slovenije, ki naj bi v sklopu državnih prioritet nastajalo v Novem mestu. Kot je znano, ta projekt novomeška občina z zamudo uvršča v svoj letošnji proračun (v prvem branju postavka ni omenjena niti z besedo) in Grill opozarja, da lahko naložba izpade tudi iz državnih načrtov, če Novomeščani ne bodo pospešeno delali na njej.«

Ivan Grill opozarja Novomeščane?! Ivan Grill je, kolikor je meni znano, že debelo leto dni novomeški podžupan. Ni kateri koli podžupan, pač pa tisti podžupan, ki je zadolžen za strateške zadeve. Ker je podžupan, se od Grilla pričakuje, da bo na občini marsikaj naredil, oziroma da bo poskrbel, da bo narejeno, kar mora biti narejeno. Ker je podžupan za strateške zadeve, pa se od njega povrhu pričakuje, da bo pravočasno poskrbel za projekte, ki so usodnega pomena za to občino, torej tudi za projekt, kot je gospodarsko središče, ki ga je aktualna občinska oblast, v kateri naj bi sodeloval Grill, celo pozabila umestiti v proračun za leto 2008!
Ne pričakujemo, da nas bo Ivan Grill kot novomeški podžupan na svojih strankarskih zborovanjih in preko medijev opozarjal, da bi naj neki Novomeščani morali nekaj delati. Novomeščani ne rabimo niti migniti za gospodarsko središče ali pa za kaj drugega, ker imamo v tem štiriletnem mandatu tudi podžupana Grilla, da dela za Novomeščane. Ne pa obratno.

Od podžupana se pač ne pričakuje, da takole z distance ali zviška gleda na nedelo na novomeški občini, za katerega je, če to želi ali pa ne, tudi sam odgovoren. Sploh pa ni primerno, da jadikuje ob vprašanju vodenja projektov v okviru »Gospodarskega središča Novo mesto« (univerzitetni kampus, podjetniška cona, mrežni inkubator, znanstveno-tehnološki park), saj je vsaj pri teh projektih prejšnje vodstvo občine in tudi Podjetniški center naredilo kar dovolj, da bi sedanje občinsko vodstvo s podžupanom Grillom in tudi z ostalimi deležniki zadeve lahko prav kvalitetno nadaljevalo. Pa očitno tega niti uvidi ne.

Enkrat se bo treba odločiti – biti aktivno in odgovorno poleg v dobrem, a tudi v slabem, torej na tako imenovani oblasti, ali pa enostavno oditi od oblastnih jasli. In to ne le z eno nogo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

Referenca:
http://www.lokalno.si/si/aktualno/ljudje/?id=3878

ponedeljek, 21. januar 2008

nedelja, 20. januar 2008

paNoraMa: MEHOVO

pogled s hriba Mehovo nad Podgradom na Novo mesto in okolico vse tja do Kamniških alp; 20. januar 2008

sobota, 19. januar 2008

petek, 18. januar 2008

ZARJA V MRAKU

O prej kupovanju in zdaj prodajanju vseskozi bolj ali manj občinskega podjetja Zarja, kar gre seveda le na račun občinskega proračuna in prav nič iz žepov onih, ki se s podjetništvom ukvarjajo, kot da bi to bila igra v peskovniku.

Mestna občina Novo mesto je bila že vse od leta 1992 več kot 50% lastnik delnic Zarje d.d. A več kot polovični lastniški delež in seveda krasen delež glasovalnih pravic, kakršen je dovoljšen praktično vsakemu, ki želi že prav absolutistično obvladovati neko delniško družbo, kakor da bi ta bila družinsko podjetje, nekaterim na občini očitno ni bilo dovolj. Želeli so več, rabili so več. In zagotovili so si več. Zdaj pa so si premislili.
Seveda ni nikomur težko sprejemati nedomišljenih rešitev in si premišljati, če tega tak način dela ne useka po lastnem žepu, ampak gredo take polomije in nihanja iz zdaj ene odločitve v zatem nasprotno odločitev, zadeva nekoliko spominja na manično-depresivna stanja, na račun davkoplačevalcev.

Aktivnosti, da bi občina kupila in z dokapitalizacijo dobila še večji lastniški delež v Zarji, so se začele v prejšnjem mandatu, režiserja tega pa sta bila župan Boštjan Kovačič in podžupan ter kasneje tudi direktor Zarje Miloš Dular. Seveda pa ni manjkal še kdo v ozadju.

Začelo se je na 6. seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, ki je potekala 17. julija 2003. Občina je bila v tistem trenutku, kakor je razvidno tudi iz Letnega poročila družbe Zarja d.d. za leto 2002, že lastnik kar 55,73% družbe.
Miloš Dular, tedaj podžupan in seveda takrat tudi že znan pretendent za mesto direktorja Zarje, to je bila pač njegova obilna nagrada za sicer skromno pomoč pri izvolitvi Boštjana Kovačiča za župana, je na tej seji dejal: »V interesu Mestne občine Novo mesto je, da pride vsaj do tričetrtinskega lastništva oziroma celotnega lastništva Zarje.« (zapisnik 6. seje občinskega sveta z dne 17. julija 2003)
A ni se Milošu Dularju še niti iztekel podžupanski mandat, ko je v naročeni objavi v časopisu Vaš mesečnik dejal že povsem nasprotno. Takole je rekel: »Po naslednjih lokalnih volitvah bom predlagal, da se občinski delež Zarje proda na trgu, kajti opažam, da je ta delež tisti, ki podjetju bolj škoduje kot koristi.« (Vaš mesečnik, avgust 2006, str. 19)
Tako je govoril podžupan občine. Kdo ve, če v interesu občine?

Toda proti tedanjemu nakupu, seveda v službi ščitenja interesov novomeške občine in racionalnega razpolaganja s finančnimi sredstvi občine, je na 6. seji občinskega sveta najbolj ostro nastopil svetnik Sašo Stojanovič (zdaj Zares). Nič manj nenaklonjeni nakupu dodatnih delnic Zarje pa niso bili denimo niti Ivan Grill (SDS), Franci Koncilija (NSI) ter Lojze Zupančič (NSI), ki so v svojih razpravah nakazovali, da občina v resnici ne potrebuje kupiti dodatnih delnic in ne rabi imeti niti več kot 75% delež lastništva kaj šele 100% lastništvo te Zarje. A občinski svet je ob nekaj vzdržanih glasovih z 20 glasovi za in 2 proti vendarle sprejel sklepe:
1. Mestna občina Novo mesto odkupi delnice ostalih delničarjev Zarje, stanovanjskega podjetja, d.d., Novo mesto v skladu s predpisi.
2. Potrebna sredstva za nakup delnic se zagotovijo v rebalansu proračuna za leto 2003 in v proračunih za naslednja leta.
3. Občinski svet pooblašča župana, da izpelje vse potrebne postopke za odkup delnic.
4. V kolikor Zarja, stanovanjsko podjetje, d.d., Novo mesto, po načelu sorazmernosti ne bo zmožna odkupiti vseh preostalih delnic, bo Mestna občina Novo mesto pridobila za odkup druge vire.

Z 22 glasovi za in 4 glasovi proti pa so občinski svetniki na 13. seji občinskega sveta, ki je potekala 20. maja 2004, podprli še naslednje sklepe:
1. Župan Mestne občine Novo mesto oblikuje strokovno komisijo za vodenje postopka nakupa delnic Zarje, stanovanjskega podjetja, d.d., Novo mesto.
2. Župan po pooblastilu občinskega sveta in po izvedenem postopku komisije odkupi delnice Zarje, stanovanjskega podjetja, d.d., Novo mesto v višini zagotovljenih sredstev v proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2004.
V sicer sila skopem in za tako drag namen sploh ne dovolj argumentiranem gradivu k tej točki, ki ga je pripravila občinska pravnica Ana Tošić, so med drugim zapisali, da »je interes Mestne občine Novo mesto pridobitev vsaj 75% deleža Zarje, stanovanjskega podjetja, d.d., Novo mesto, saj občini ta odstotek zagotavlja absolutno večino po Zakonu o gospodarskih družbah.« Kaj bi naj s to absolutno večino pametnega oziroma relevantnega počeli, niso napisali.

Kakor koli, medtem, ko je občina želela še kar kupovati delnice Zarje, je vseh 16 preostalih tedanjih delničarjev Zarje delnice želelo kar najhitreje prodati, ker jim je bilo jasno, da tu kakih očitnih koristi od naložbe ne bo. Imeli so »srečo«, da je bila ambicija nekaterih na občini, da ta postane kar 100% lastnik Zarje. In tako občina zadnjih par let pridno odplačuje dodatne delnice, še prej pa je za dodaten delež v Zarji odstopila od terjatev.

Toda še preden bo občina uspela v celoti poravnati obveznosti leta 2003 oziroma 2004 odločenega nakupa, so si tedanji akterji, ki imajo moč še danes, očitno že premislili in bi zdaj tisto, kar so prej kupili, prodali. Župan Muhič pravi, da bi s prodajo deleža Zarje pokril letošnjo proračunsko »luknjo«.

Kakor že koli, prav zanimivo, če že drugega ne, bo sedaj videti, na kakšen način in po kakšni ceni bo občina prodala delnice Zarje d.d. in to ceno seveda primerjati s ceno, po kateri je občina delnice kupila oziroma jih še odkupuje (kakor je razvidno tudi iz proračuna za leto 2008). Zanimivo bo tudi videti kdo bo ocenil vrednost podjetja oziroma delnic pred napovedano prodajo. Zanimivo bo videti, kdo bodo interesenti za nakup in kdo bo kajpada končni kupec deleža Zarje. In zanimivo bo videti, kakšne odločitve bo sprejelo vodstvo podjetja, preden bo občina prodala tako debel kos podjetja, da ne bo več niti 75% lastnik. Le glejmo.
Seveda, zanimivo bo opazovati tudi miselno akrobacijo svetnikov Miloša Dularja (podžupan v preteklem mandatu in direktor Zarje), Adolfa Zupana (podžupan za gospodarstvo v preteklem mandatu), Alojza Muhiča (podžupan v preteklem mandatu – za Zupanom) in še nekaterih, ki so pred par leti ne le podprli, ampak celo predlagali nakup dodatnih delnic Zarje, sedaj pa se bodo v skoraj enakem obsegu delnic zavzeli za njihovo prodajo oziroma so to celo že javno predlagali.

Sicer ni težko pritegniti ideji, da bi delnice Zarje d.d. po kvalitetni ceni prodali, nenazadnje občina kakšne posebne koristi od te firme trenutno nima oziroma je ne zna izkoristiti in tudi ne kaže, da bo kmalu kaj drugače. Če seveda odmislimo to »korist«, da je Zarja v zadnjih letih postala pribežališče nekoč občinskih političnih kadrov. Kar pa seveda ni korist za občanke in občane.

Ampak na koncu vseeno ostaja osrednja resnica, da se očitno ni težko igrati, če se lahko igraš na davkoplačevalski račun. Če bi župan, podžupani, svetniki, direktorji občinske Zarje in podobni odgovarjali za svoje odločitve z lastnim denarjem, bi najbrž bilo tu marsikaj drugače.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


Glejte tudi: http://www.dol-list.si/si/?clanek=7706&stevilka=3045

četrtek, 17. januar 2008

WWW MENU: E HERITAGE

Danes vam predlagam ogled spletne strani:

E-Heritage , ki je del UNESCO programa Spomin sveta (Memory of The World), katerega cilj je ohraniti in prikazati svetovno arhivsko gradivo in knjižnične zbirke, tudi gradivo, ki se pojavlja in neredko izginja na svetovnem spletu.

ODKRIT DVIG OBČINSKIH PLAČ

O kar precej številnih delavcih na občini, ki jim vodstvo občine k osnovni plači zagotavlja še znaten, tudi do 35% dodatek, kar se dogaja v času, ko se sindikati borijo za skromen dvig plač, občina pa stoka, da sploh nima denarja za številne projekte, in ko povrhu vsega občina dosega porazne poslovne rezultate, kar se dobro vidi iz zelo slabe realizacije proračuna.

Te dni sem mimogrede spet stopil k občinskim oglasnim deskam, da bi videl koga vodstvo občine trenutno nagrajuje z visokimi dodatki k plačam in delo na katerih področjih je potemtakem smiselno in dopustno vzeti dodatno pod drobnogled. A oglasne deske so samevale.

Decembra pa je bilo drugače. V začetku decembra je direktor občinske uprave na občinske oglasne deske pribil seznam javnih uslužbencev, ki so za mesec november 2007 prejeli izplačilo za opravljeno delo v povečanem obsegu oziroma za, temu pa le prisluhnite, nadpovprečno obremenjenost pri opravljanju rednih nalog. Dodatki segajo tja do 35% na osnovno plačo. Seveda se taki dodatki delijo iz meseca v mesec. In to v občini, kjer župan trdi, da je denarja za resne razvojne projekte premalo, v občini, v kateri bi se marsikateri tovarniški delavec takega dodatka na široko razveselil – a ga ne dobi.

Ne gre seveda kar vsevprek polemizirati s temi dodatki na plače. Sem ter tja si kdo zagotovo zasluži dodatek. Toda obseg, do katerega je to deljenje dodatkov uvedla aktualna občinska oblast, pa je vendarle presenetljiv in najbrž pretiran, posebej v oziru na to, da župan itak govori, da je na občini preveč zaposlenih, kar bi posledično moglo pomeniti, da imajo premalo dela.

In kdo izmed skoraj 100 zaposlenimi so izbranci meseca novembra, občinarji, ki so si prislužili bistveno višje plače, kot jim jih v osnovi nudi zakonodaja? Največ jih je iz Kabineta župana, kjer ga očitno sploh ni, ki bi ne imel znatnega dodatka k svoji plači, sledi Oddelek za pravne in splošne zadeve s 4 privilegiranci, Oddelek za prostor pa ima 3 takšne. Kdo torej so?


Kabinet župana:
-Ivan Kuljaj, svetovalec župana, je dobil 20% dodatek k plači,
-Irena Potočar Papež, šefica županovega kabineta, je dobila 35% dodatek k že itak ne skromni plači,
-Judita Pirc, občinska piarovka, je prejela 20% dodatek,
-Polona Lumpert, županova tajnica, si je prislužila 30% dodatek,
-Danica Šušteršič, tajnica nadvse aktivnih podžupanov, je šla domov z 20% dodatkom,
-Andrej Bencik, občinski šofer, ki pogosto zgreši celo prosto parkirno mesto, pa je prejel kar 35% dodatek k plači,

Urad direktorja občinske uprave:
-Darko Habjanič, vodja službe občinskega sveta, je prejel 35% dodatek,
-Peter Fabijančič, zaposlen v službi občinskega sveta, je tudi prejel 35% dodatek,

Oddelek za pravne in splošne zadeve:
-Stanislava Bjelajac, pravnica, je prejela 35% dodatek k plači,
-Mojca Lenassi Malnarič, tudi pravnica, je prav tako prejela 35% dodatek,
-Ema Radešček iz Glavne pisarne je imela zagotovljen 30% dodatek,
-Marija Zupančič, ki je prav tako iz Glavne pisarne, je ravno tako dobila 30% dodatek,

Oddelek za prostor:
-Mojca Tavčar, vodja Oddelka za prostor, je k plači dodatno prejela 35% več denarja,
-Izidor Jerala, ki je svetovalec na oddelku, je tudi prejel 35% več evrov pri plači,
-Antonija Milojević, ki je tajnica na Oddelku za prostor, si je tudi prislužila 35% dodatek.

No, tu je še občinski redar Stanko Brezar, ki pa mu je vodstvo občine namenilo pravo revščino napram ostalim privilegiranim, saj je domov odnesel le 7% dodatek k plači.
A redar je vendarle še srečnež napram desetinam ostalih občinarjev, ki so novembra ostali oziroma vsakomesečno ostajajo povsem brez dodatka k plači, čeprav se tudi oni vsaj tako trudijo in potijo in razmišljajo, kot se navedeni.

Ali je direktor seznam na oglasno desko pribil namenoma ali pomotoma, ni povsem jasno. Dejstvo pa je, da je s tem seznamom močno razburkal, vsaj začasno celo pokvaril odnose med delavci na občini. Bilo je pač kar nekaj ogorčenih in razočaranih obrazov. Sodelavci se resnici na ljubo daleč najbolje poznajo med seboj in vsakdo med njimi kar dovolj dobro ve, kdo res kaj dela in kdo morebiti ne preveč ter potemtakem vedo tudi, kdo izmed »privilegirancev« si v resnici zasluži dodatek in kdo ne. Jeznih po objavi seznama je bilo na pretek. A preveč konkreten tu res ne gre biti, velja le povedati, da je bilo še najmanj očitkov zaradi dodatkov k plači namenjenih delavcema iz službe občinskega sveta. Ostali so bili pa kar precej v zobeh.

Kakor koli že, vsekakor bo po tem »razkritju« na občinski oglasni deski moral župan občinskemu svetu pojasniti, čemu tako »razmetavanje« z davkoplačevalskim denarjem, po kakšnih kriterijih te dodatke delijo in zakaj sploh,…, predvsem pa bo moral zdaj razložiti, ali je na občini res preveč zaposlenih, ko pa nekaterim deli denar za povečan obseg dela in za nadpovprečno obremenjenost pri rednih nalogah. Zanimiv bo tudi pogled v letošnji občinski proračun, kjer za plače, tudi za take s sila visokimi dodatki, očitno še kar bo, za marsikaj drugega, kar bistveno bolj zanima občanke in občane, pa zatorej morda niti ne dovolj.

Seveda pa komaj čakamo, kdo izmed občinarjev se bo januarja znašel s povišano plačo na občinski oglasni deski. In še: le kako te dodatke za »nadobremenjenost« delijo po občinskih javnih zavodih in podjetjih?


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


P.S.: Oh, upam, da tudi občinskim svetnikom dvignejo honorarjem vsaj tistim, ki so pridnejši od ostalih :)


(Fotografija: Na malici, 14. julij 2006)

sreda, 16. januar 2008

SKOK V GNOJ

O igriščih na Loki, ki so resnično vse bolj podobna zanemarjeni farmi, in o tem, da slavnega dunajskega cirkusa ni več, posledice tu na provinci pa ostajajo.


Morda bo spet kdo dejal, da v tem mestu zagotovo še nismo dosegli dna, a jaz bi optimistično dejal, da to kar vidimo dandanes na Loki vendarle mora biti dno.
Steza za skok v daljino je posuta z gnojem, temu ustrezno je seveda tudi odišavljena okolica, tekaška steza ima podobo dirkališča za speedway, če ne celo za motokros, koši so odžagani, nekoč asfaltna površina pa ni le zasvinjana in smrdeča, ampak povrhu v njej zija kar nekaj lukenj in še kakšna vdrtina povrhu.

Sicer so med nami ljudje, ki še dandanes kmetijstvo vidijo kot perspektivno gospodarsko panogo celo v novomeški občini, seveda s kmečkim turizmom kot dopolnilno dejavnostjo, a kar je preveč, je vendarle preveč. Občinska Agencija za šport, ki upravlja s tem »parkom«, seveda v kompaniji z vodilnim kadrom prav tako občinskega Zavoda za turizem, je šla tokrat z idejami in doslednostjo njihove realizacije malce predaleč. Ali pa smo zdaj res že kar sredi mesta na kmetih?
Glejte tudi:

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Loka, 14. januar 2008)

torek, 15. januar 2008

BREG V KNJIGAH IN V REALNOSTI

O dihotomiji med branjem in gledanjem in o tem ali naj knjigam sploh slepo verjamemo ter seveda o vedno slikovitem Bregu.

Pokukal sem v zapis o Novem mestu v novem slovenskem turističnem vodniku »100 družinskih izletov po Sloveniji« (Mladinska knjiga, 2007; str. 126). Pravijo, da je Breg eden izmed najslikovitejših delov starega mestnega jedra. Zveni sila romantično, zelo prikupno in seveda kar privlačno.
Kaj sploh je slikovito? Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »slikovit« razlaga kot nekaj, kar učinkuje prijetno, kot nekaj, kar je takšno zardi bogastva, različnosti barv, oblik oziroma je takšno zaradi nazornosti in nenavadnosti. Lepo.
Beseda slikovit pa se očitno že desetletja navezuje na novomeški Breg. Če odpremo turistični vodnik »Slovenija« iz leta 1964 (France Planina, Prešernova družba v Ljubljani; str. 104), lahko preberemo prav to, namreč, da je Breg novomeška zanimivost, da je nad Krko, in spet seveda, da je slikovit.
Turistični vodnik »Slovenija« iz leta 1995 (Mladinska knjiga, Ljubljana; str. 172) je že prav klišejski, desetletja Bregu očitno ne pridejo do živega, ko pravi, da Breg soustvarja jedro mestnih znamenitosti ter, kajpada, da je slikovit.
Gre morda zgolj za turistično latovščino. Poglejmo torej v knjigo, kjer se pričakuje večja natančnost izražanja in izrazi, ki pritičejo resničnemu stanju. Recimo, da bi tako knjižno delo, tudi ko govori o Novem mestu, smel biti Krajevni leksikon Slovenije (DZS, 1995; str. 270). A tudi tu znana zgodba, pravi stereotip. Zapišejo:»(…) Tu je slikoviti predel Breg, ki so ga pogosto upodabljali slikarji. (…)«
Še v knjigo »Novo mesto skozi čas« (Dolenjski muzej Novo mesto, 1990; str. 104) velja pogledati. Zopet se besedilo o Bregu začne sila znano: »Ena najslikovitejših znamenitosti dolenjske metropole je vsekakor strnjeni stavbni niz na južni mestni fasadi. (…) Slikovita samosvoja rast, iznajdljivo izkoriščanje skromnega prostora, barvitost dekoracije in pestrost izbora materialov še danes kažejo Breg kot izrazito etnološko posebnost mesta nad Krko.«
A čeprav je v resnici res, da je Breg slikovit, in je tudi res, da je etnološka posebnost, le ti besedi je treba pač razumeti na malce drugačen, turistično neprivlačen način, se mi vendarle zdi, da je še najbližje resnici zapis iz pravkar sveže izdane oziroma ponatisnjene monografije »Novo mesto« (Založba Goga, 2007; str. 178), kjer pravijo »(…) podobo mestnih stisk je ohranil edino še Breg, katerega hiše so dan za dnem opazovale s strmih skal svojo revščino v Krki. (…)« A tudi ta zapis moramo razumeti po svoje.

Res je ta Breg vsaj dandanes neka iz revščine duha vzbrstela mestna stiska. Če je na stiliziranih podobah iz Valvasorjeve »Slava vojvodine Kranjske« (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994; str. 244) Breg še lahko nekako deloval prijetno, se zdi, da na dandanašnjih fotografijah to pač ne more biti več niti vtis, kaj šele če se človek sprehodi tamkaj.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Breg, 14. januar 2008)

ponedeljek, 14. januar 2008

nedelja, 13. januar 2008

NEMI GOVOREC: VSAKDAN

Ulica Slavka Gruma – nekdanji Mercator, 27. december 2007

sobota, 12. januar 2008

NAPREDEK: KANDIJSKA CESTA, 2.

Prenova dvestometrskega odseka Kandijske ceste je že blizu dokončanju, vsekakor pa je cesta vsaj začasno spodobno prevozna. Kar tri mesece so trajala dela in kar tri mesece so trajali zastoji na obvoznih cestah. Vmes je odpadlo listje in na koncu je zapadel še sneg. Kar tri mesece se je prelival žolč meščanov in v treh mesecih se je nabralo nešteto kletvic, ki so letele tudi na župana, ki sprva sploh ni razumel, da je njegova dolžnost, da mestu pomaga pri (normalnem) življenju. Sprva so ta kratek cestni odsek, ki je v lasti oziroma upravljanju države, nameravali prenavljati še bolj po polževo, izreden pritisk javnosti, investitorjem (RS, MO NM) očitno ni bilo kaj dosti mar, pa je gradbince prisilil k pospešitvi del. Če drugega ne, potem zdaj tudi laik vsaj približno ve, kaj je moč narediti v nekem času, če je volja. Bi šlo še hitreje? Zanimivo bo opazovati, kako bo prenova potekala naprej.

Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/10/napredek-kandijska-cesta.html

Pogled 1
9. oktober 2007


10. november 2007


25. december 2007
Pogled 2
9. oktober 2007


10. november 2007


25. december 2007

Pogled 3
9. oktober 2007


10. november 2007

25. december 2007

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

petek, 11. januar 2008