Morda bo spet kdo dejal, da v tem mestu zagotovo še nismo dosegli dna, a jaz bi optimistično dejal, da to kar vidimo dandanes na Loki vendarle mora biti dno.
Steza za skok v daljino je posuta z gnojem, temu ustrezno je seveda tudi odišavljena okolica, tekaška steza ima podobo dirkališča za speedway, če ne celo za motokros, koši so odžagani, nekoč asfaltna površina pa ni le zasvinjana in smrdeča, ampak povrhu v njej zija kar nekaj lukenj in še kakšna vdrtina povrhu.
Sicer so med nami ljudje, ki še dandanes kmetijstvo vidijo kot perspektivno gospodarsko panogo celo v novomeški občini, seveda s kmečkim turizmom kot dopolnilno dejavnostjo, a kar je preveč, je vendarle preveč. Občinska Agencija za šport, ki upravlja s tem »parkom«, seveda v kompaniji z vodilnim kadrom prav tako občinskega Zavoda za turizem, je šla tokrat z idejami in doslednostjo njihove realizacije malce predaleč. Ali pa smo zdaj res že kar sredi mesta na kmetih?
Glejte tudi:
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Loka, 14. januar 2008)
Ni komentarjev:
Objavite komentar