četrtek, 31. januar 2008

NEPRIMERNO PRIMARNO ZDRAVSTVO

O tako imenovani strategiji primarnega zdravstva pri nas, ki je »napisana kar tako«.

Na dnevnem redu današnje 12. sejo občinskega sveta se je znašel tudi predlog Strategije razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto. Pripravila ga je za ta namen ustanovljena projektna skupina, ki jo je vodila Alenka Ilovar.

Priprava strategije je načeloma primerno dejanje, ampak seveda le v primeru, da je strategija primerno pripravljena. Po mojem mnenju je navedena strategija primarnega zdravstva vse prej kot primerna. Poglejmo si nekaj zadev.

PROJEKTNA SKUPINA
Že takoj na začetku z zanimanjem preberemo, kdo so sploh bili člani projektne skupine, ki je dokument pripravila. Sestava projektne skupine pogosto odraža ambicije pripravljavca in način ter resnost pristopa. Sestava delovnih oziroma projektnih skupin je v splošnem precej zahtevna in strokovna naloga. Vsakovrstna pomoč pride prav, saj v resnici več glav res več ve, sploh pa če so te glave raznorodne.

V skupini za pripravi tega dokumenta so se skupaj znašli: Darinka Smrke, Milena Kramar Zupan, Matjaž Roženberger, Suzana Jarc, Ana Bilbija, Alenka Ilovar. To je zmes ekonomistov, večina je kar teh, pravnika in sociologa ter le enega zdravnika, ki pa je specialist splošne medicine.
Načeloma bi se zdelo primerno, da pri pripravi take strategije nekaj večjo težo nosijo strokovnjaki s področja zdravstva, če se projektna skupina ne zasnuje celo bolj multidisciplinarno. Človek bi jim povsem spregledal tudi za namen sestave strategije na področju primarnega zdravstva nenavadno sestavo projektne skupine, če bi si ti izbrali vsaj ustrezno in bolj dovršeno metodo dela. Metodo, ki bi v delo po posameznih segmentih vključevala širši nabor strokovnjakov, zaposlenih v primarnem zdravstvu (in nenazadnje v sekundarnem zdravstvu), nevladnih organizacij, uporabnikov storitev primarnega zdravstva, predstavnike države in tako dalje. Če bi torej projektna skupina bila le koordinator dela, če bi bila le tisti, ki prepoznava številna stališča, predloge ipd, ki se snujejo v različnih sferah, ki zadevajo primarno zdravstvo, tedaj je sestava projekten skupine celo nekaj manj pomembna. A kakor slišim, so pozabili na marsikoga, ki je pri tem želel sodelovati in bi lahko in celo moral sodelovati s svojim prispevkom.

Še nekaj gre tu morda benevolentno dodati. Namreč glede na to, da vemo, da se je Mestna občina Novo mesto pred leti vključevala v projekt Svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta (Healthy Ciries) in glede na to, da je znotraj tega projekta posebej natančno izdelano tudi vprašanje ustanavljanja projektnih skupin za namen, ki je v bistvu precej podoben pripravi pričujoče občinske strategije, bi res ne bilo napak, če bi se občina držala vsaj smernic sestave projektnih skupin, kakor jih sugerira projekt Zdrava mesta. Menim, da bi bilo to koristno za doseganje ustrezne kvalitete dela in za kvaliteto končnega produkta, ki se mu v našem primeru torej reče Strategija razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto. In ta ima vrsto problemov.


KONCESIJE
Prvi problem, ki ga v tej »strategiji« lahko zaznamo, je, da je največja podoba, ki si jo daje pred oči, le podoba koncesij in koncesionarjev na področju zdravstva, pri čemer je zaznati celo sovraštvo in strah do njih. Cel dokument se pravzaprav vrti le okoli koncesij, tudi izhodišča ciljev strategije in cilji strategije in ukrepi se v pretežni meri vrtijo okoli koncesij. Koncesije so v naši občini lahko problem, najbrž res tudi so, toda primarno zdravstvo je vendarle močno obsežnejši pojem.

To je resnično le en neumen lov na čarovnice iz preteklosti in to s prevezo na očeh. Kajti če zadnji stavek v »strategiji«, ki je bila predložena občinskim svetnikom, govori, da naj se ugotovi odgovornosti v občinski upravi za nastalo situacijo na ravni MO NM, potem mi je jasno, ne le to, da je nekomu koncesija res velik trn v peti, ampak tudi, da si ta sam vsaj v sklepu ne upa reči bobu bob.
Jasno je, da nekdo slepomiši ali pa mu morda celo ni jasen sistem dela in sistem podeljevanja koncesij. Takim lahko kar vnaprej povemo, da je pač povsem jasno, kdo so bili akterji podeljevanja koncesij pred par leti. In če člani projektne skupine, ki je sestavila ta dokument, ki si nadeva ime »strategija«, tega ne ve, potem si res ne zaslužijo biti člani te projektne skupine. Sploh pa cilj take strategije ne more biti iskanje grešnih kozlov za probleme, ampak načini odprave problemov, ki nas težijo.
In tako je pred nami tudi precej večja zagata. Večja zagata tega dokumenta kakor to, da se koncentrira na vprašanje koncesionarstva v zdravstvu, je, da o mnogih drugih aspektih primarnega zdravstva ta strategija praktično sploh ne razmišlja, še manj pa uspe domisliti cilje in ukrepe zanje.

KAJ VSE MANJKA NOVOMEŠKEMU PRIMARNEMU ZDRAVSTVU?
Primarno zdravstvo je bistveno širši pojem, kot si ga dovoli razumeti ta naša »strategija«. V taki strategiji bi morali dobiti marsikaj več od revščine, ki smo jo žal dobili.
Pričakovati bi smeli, da nam bo ta »strategija« povedala denimo tudi kaj jasnega ali celo vsaj nekaj malega:
-o odnosu do glavnih zdravstvenih problemov v naši občini oziroma regiji in o načinih doseganja boljše zdravstvene slike občine,
-o spremljanju stanja na področju primarnega zdravstva in zdravja v občini,
-o promociji zdravega načina življenja med prebivalstvom pa o preventivi, diagnostiki, kurativi in rehablitaciji,
-o morebitnem uvajanju novih storitev na ravni primarnega zdravstva,
-o financiranju primarnega zdravstva, o vprašanju pridobivanja donatorskih in sponzorskih ter seveda še bolj državnih in evropskih sredstev za razvoj primarnega zdravstva v naši občini,
-o investicijah kaj bolj konkretnega,
-o organizaciji ustanov in nasploh primarnega zdravstva v občini,
-o potrebnih spremembah ali sprejetju pravnih aktov (odlokov, zakonov,…) na ravni občine in države za povečanje kvalitete dela na ravni primarnega zdravstva (v naši občini),
-o razvoju posameznih dispanzerjev v zdravstvenem domu in ostalih strokovnih dejavnosti na tem področju,
-o odnosu našega primarnega zdravstva do ogroženih družbenih skupin, kot so denimo kronični bolniki, duševno moteni, hendikepirani, predšolski otroci, ostareli, revni, pa denimo etnične manjšine, da ne rečem Romi, ter do posebnih skupin kot so denimo športniki ipd,
-o zagotavljanju doseganja oziroma uresničevanja nekih temeljnih načel dela na tem področju, kot so denimo dostopnost, prožnost, krepitev odnosa med zdravnikom in bolnikom, odprtost, odgovornost do okolja, …
-o sodelovanju med primarnim in sekundarnim sektorjem na področju zdravstva,
-o odnosu do družbenih sistemov, ki posredno ali neposredno vplivajo na primarno zdravstvo in na zdravje samo, kot so: kmetijstvo, industrija, promet, stanovanja, …
-o morebiti celo odnosu sodobnih informacijskih in drugih tehnologij do primarnega zdravstva oziroma vplivu teh na njegov razvoj,
-o merjenju uspešnosti dela na področju primarnega zdravstva in o merjenju uspešnosti izvajanja »strategije«,
-o krepitvi odgovornosti ustanoviteljic javnih zavodov s področja primarnega zdravstva do te izvenbolnišnične zdravstvene dejavnosti,
-o usklajenosti dokumenta s smernicami države in Evropske unije in z relevantnimi lokalnimi akti.

Kakor koli, že če bi si preberemo vsaj obseg nalog, ki jih ima primarno zdravstvo po zakonodaji, vidimo, da naši »strategiji« manjkajo preštevilne definicije odnosov.


STRATEGIJA?
Predvsem pa bi si pripravljalci te »strategije«, ki to po mojem mnenju resnični ni, očitno morali razjasniti tudi drugi del sintagme »Strategija razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto«, namreč pojma »strategija« in »razvoj«. Prvi pač zahteva ustrezno strukturo pisanja, drugi pa usmerjenost razmišljanja v prihodnost.
Videl in celo prebral sem že kar nekaj razno raznih strategij, a po vrsti vse so si precej bolj zaslužile ime strategija. Že analiza stanja, ki jo beremo v dokumentu, je en velik nabor pavšalizmov in subjektivizmov, toda da bralec pri branju strategije ne uspe zaslediti niti ustrezno zapisanih ciljev, navedenih konkretnih ukrepov pri posameznih ciljih ter ob njih poleg rokov vsaj še navedbo nosilcev in finančnih virov ter obsega teh virov in pa indikatorje uspešnosti uresničevanja ciljev, pa je vendarle malce preveč. Oziroma je premalo. Ali pa smemo v kratkem, če ga že ne dobimo hkrati, pričakovati še akcijski načrt k tej »strategiji«?

ZAMUJENI ROKI
Ponavadi v strategijah piše, neredko že kar v naslovu, obdobje, na katerega se strategija nanaša. V naši »strategiji« niti tega obdobja ni moč jasno razbrati. V naslovu sploh ne, če pa se potrudimo, pa lahko pod točko 4. tega dokumenta, kjer so navedeni predlogi ukrepov izvajanja primarnega zdravstva v bodoče, sploh se ne mislim spopadati z vprašanjem smisla večine od teh ukrepov, zaznamo časovni domet te strategije. In ta je zelo kratek in očitno deloma obrnjen celo v preteklost.

Resda najprej in še najbolj zbode v oči časovni rok pod točko 4.4., kjer piše, da je treba ukrep realizirati do decembra 2007. Hm. Mar ni danes 31. januar 2008? In potem nekoliko zbode v oči tudi ukrep pod točko 4.1., za katerega piše, da ga je treba udejaniti do 15. januarja 2008. Danes pa je, preveril sem že, 31. januar 2008.
Tudi sicer je »strategija« očitno le kratkega daha, kajti od 14 ukrepov, se jih kar 9 nanaša na leto 2008 (ali celo prej:), ostali pa na mandat, najbrž je mišljen mandat župana ali kaj podobnega. To pomeni, da bi naj bi večji del te strategije uresničen že letos, nekaj malega pa še v naslednjih dveh letih za tem. Kaj pa bomo potem?

ČEŠNJA NA SMETANI
Ampak sklepi, ja, sklepi, ki jih predlaga župan in ki so skupaj s Strategijo razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto danes predlagani občinskemu svetu v sprejem, so pa posebne vrste biser. Vsaj doslej nepredstavljivo in nepojmljivo.

Namreč, župan občinskemu svetu v sprejem predlaga sklep, s katerim naj bi občinski svet zadolžil župana, da naloži direktorju občinske uprave realizacijo dela, ki ga mora opraviti občinska uprava. Ja, pa kje pa mi to živimo?! Ali mar v Novem mestu, ki bojda niso Butale, ni logično in pravno ter organizacijsko ustrezno, da občinska uprava dela po navodilih direktorja občinske uprave, ta pa upošteva zahteve župana? Ali pa si kdo še ni na jasnem s hierarhijo v občini ali pa kdo ne pozna odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave in meni, da rabi od občinskega sveta mandat, da počne delo, ki mu je naloženo že s kakšnim bolj temeljnim dokumentom??? Res grozljivo. Občinski svet bi pa že moral početi kaj bolj pametnega, kot pa je sprejemanje sklepov, ki so nepotrebni, ki so navaden pleonazem. A to še ni vse.
Občinski svet naj bi s sklepom zadolžil tudi člane sveta Zdravstvenega doma Novo mesto, predstavnike Mestne občine Novo mesto za izvedbo nalog, ki jim jih nalaga zakonodaja. Pa saj to že sploh ni več resno! Ali je res treba nekomu s sklepom ubogega občinskega sveta, ki pač ni svet v Butalah, nalagati nalogo, da izvaja naloge, ki jih od tega že itak terjajo zakoni? Res neverjetno.
In potem naj bi občinski svet še sprejel sklep, v tretji alineji sklepa piše tako, da direktorico Zdravstvenega doma zadolži, da izvaja v strategiji predvidene ukrepe. Res bravo!

BESEDE
Ob volitvah 2006 je župan Muhič dejal, da ni mojster obračanja besed. Mojstrsko je to povedal. Da, očitno res ni, če ima on kaj pri pisanju te »strategije«, pod katero je sicer podpisan. Kajti napisana »strategija« razvoja primarnega zdravstva v naši občini je izkaz tega, da ne znamo misliti in zato tudi ne ustrezno obračati besed. Je že tako, da ni možno dobro obračati besed, če se nam ne da razmišljati. In ta »strategija« je rezultat prav tega, da se nekomu ni dalo razmišljati.

Če je župan Muhič za reorganizacijo občinske uprave namenil kar 25.000 evrov, da je nekdo napisal dokument, ki pravzaprav ničesar bistvenega ne spreminja, bi si pa občina za tako pomemben dokument kot je strategija na področju primarnega zdravstva, če pač ne gre drugače, tudi lahko privoščila zunanjega izvajalca, da nam napiše strategijo na tem področju. Morda bi bil uspeh večji.

Skratka, če se izrazim kar v besednjaku pripravljavcev »strategije« (str. 19 povzetka »strategije«), bi rekel, da je ta »strategija« »napisana kar tako«.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


Predlagam v ogled še nekaj zanimivih spletnih strani:

Deklaracija o primarnem zdravstvu iz Alma Ate
Deklaracija o primarnem zdravstvu iz Alma Ate (Wikipedija)
Primary health


(Fotografije: 9. avgust 2006)

1 komentar:

B5 pravi ...

Priznam. Na zdravstvo se spoznam le toliko, da vem, da si z zdravim načinom življenja sam daleč najboljši doktor.

In to ne mislim samo metaforično. Ampak glede na to, da kot davkoplačevalec pri zobarju pridem na vrsto zgolj 2,7 NA LETO bi bilo fajn, da revija Moje zdravje združi moči z revijo Sam svoj mojster in da par lekcij kako si narediti plombo in izbrusiti karies. Ziher bi bila ta revija Sam svoj doktor bestseller!

Moj problem je, da sem le toliko trmast, da ne bom kot samoplačnik dajal potuho politični sodrgi, ki je vzpostavila ta sistem. Ni čudno, da ima Bručan tak coolgate nasmeh.

Ziher ima prste zdraven Ribniško-suho-robna mafija. Tajkun Škrabec je še posebej sumljiv. On uvaža Ricco hiše, ki so seveda lesene, jih potem v zobotrebce seseka in preprodaja slovenskim davkoplačevalcem.

Za domovino,
B5