sobota, 27. marec 2010

NOVOMEŠKI MLEKOMATI

V Novem mestu je danes 5 mlekomatov. Če ni kak spregledan. So v Žabji vasi, na Bajnofu, v BTC, na tržnici v mestnem jedru ter na Ulici Slavka Gruma. Ponudba med njimi pa se, četudi vsi nudijo mleko, vendarle nekoliko razlikuje. Najugodneje mleko prodajajo v Žabji vasi.

Žabja vas 9
Kmetija Kastelic
Cena mleka: 0,6 evra/liter


Sevno pod Trško goro
Kmetijska šola Grm
Cena mleka: 0,7 evra/liter


BTC
Kmetija Švalj
Cena mleka: 0,8 evra/liter (cena v akciji)
Cena steklenice: 0,3 evra


Tržnica na prešernovem trgu (staro mestno jedro)
Kmetija Barborič
Cena mleka: 0,8 evra/liter
Cena steklenice: 0,2 evra


Ulica Slavka Gruma (ob trgovini Tuš)
Kmetija Švalj
Cena mleka: 0,8 evra/liter
Cena steklenice: 0,3 evra


Tomaž Levičar

petek, 26. marec 2010

SPREMEMBE STATUTA

O mojih predlogih za spremembo statuta novomeške občine.

Mestna občina Novo mesto te dni zbira predloge sprememb Statuta MO Novo mesto ter Poslovnika občinskega sveta MO Novo mesto. V zvezi s tem sem tudi jaz dal nekaj predlogov, katerih uveljavitev bi po moji presoji izboljšala učinkovitost dela, nekoliko pocenila delovanje občine oziroma občinskega sveta, malce povečala moč civilne družbe napram odločitvam občinskega sveta, dve zadevi pa sta tudi nekoliko kozmetične narave, a simbolno ne nepomembni.



ZMANJŠANJE VELIKOSTI OBČINSKEGA SVETA
Že pred leti, ko sem bil član LDS, smo predlagali zmanjšanje občinskega sveta iz 33 na 21 članov. A na koncu je pristalo le na 30. Tedanja sprememba oziroma predlog spremembe je bil vzpodbujen tudi z dejastvom zmanjšanja novomeške občine zaradi ustanovitve novih v tedanjem in še preteklem času. Zakonodaja sicer omogoča precej velik razpon možnosti, saj določa, da je število članov občinskih svetov lahko od 7 do 45 (glejte 38. člen Zakona o lokalni samoupravi). Razumno je, da imajo manjše manj, večje več, predvsem pa tudi razjmnejše in bolj ekonomične manj, drugačne pa več. Sicer ni moč reči, da manjše število članov občinskega sveta pomeni avtomatično boljše, lažje, hitrejše odločitve, posebej ker stranke na prva mesta na volilnih listah praviloma ne postavljajo za delo v občinskem svetu najprimernejših po znanju in podobnem, pač pa tiste, ki so v strankarski hierarhiji najvišje, vendarle pa je nedvoumno jasno vsaj to, da z denimo pol manjšim občinskim svetom občina prihrani kar nekaj deset tisoč evrov letno.


Zato sem predlagal, da se 14. člen Statuta se spremeni na način, da se drugi odstavek glasi: "Občinski svet šteje 16 članov, od tega enega predstavnika romske skupnosti."




OMEJITEV ŠTEVILA PODŽUPANOV
Podžupani so praviloma plod strankarskega kupčkanja, k učinkovitosti dela pa prinesejo praktično nič. To lahko tudi ali pa še posebej v Novem mestu opazujemo iz mandata v mandat, tokrat pa najbrž še posebej, saj se podžupanska trojka Križman, Gril in Perhaj res ni izkazala. Zdi se primerno, da ima mestna občina vsaj enega podžupana, ki, če drugega ne, nadomešča župana v času njegove odsotnosti, kaj več pa je že vprašanje. V vsakem primeru pa je na mestu omejitev največjega števila podžupanov, da bi strankokratov nezmožnost razmišljanja o pomembnejših rečeh, kot je delitev volilnega plena, kdaj ne odnesla predaleč, bog daj da ne več niti tako daleč kot smo zopet v tem mandatu, ko občina spet premore tri podžupane, od katerih ni haska. Seveda je ideja o zmanjšanju oziroma omejitvi motivirana tudi finančno, saj na posameznega neizvedenega podžupana prihranimo v proračunu kakih 70.000 evrov v štirih letih, kar je vse prej kot zanemarljiva reč.

Zato sem predlagal, da se 1. odstavek 34. člena Statuta spremeni na način, da bi se po novem glasil: "Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana."




ZMANJŠANJE ŠTEVILA ODBOROV IN KOMISIJ
Odbori in komisije občinskega sveta so še ena slabo domišljena reč naše ureditve. Praviloma so razprave na njih, četudi ti odbori in komisije nimajo praktično nobene resne veljave, sicer bolj modre kot na seji občinskega sveta, vsaj moje opažanje je takšno, vendar pa je problem v tem, da se na različnih odborih govori o praktično enakih rečeh in neredko v velikem delu to počno isti ljudje. Tako denimo Odbor za okolje in prostor in Odbor za komunalo in promet, ker se vsebina njunega dela skoraj povsem prekriva, že skoraj od začetka mandata zasedata kar skupaj. Tak način dela sem sicer predlagal sam, ker se mi je zdelo nesmiselno, da bi tako uprava kot del članov iste reči razlagal dvakrat. Sicer sem na začetku predlagal kar združitev teh odborov, a tedaj za to še ni bilo posluha.Druga reč, ki me v teh časih moti pri teh odborih in komisijah pa je, da je zapisano, da mora biti v odborih in komisijah več kot polovica članov iz vrst občinskih svetnikov. To je brez veze. Če želi občina dobre odločitve, potem je najbolj pomembno, da o problemih razpravljajo pametni ljudje. Teh pa je med občani še mnogo več kot med občinskimi svetniki, zato bi bilo primerno, da se jih čimveč povabi v delo teh odborov in komisij. Strankokrati bodo itak imeli zadnjo besedo na občinskem svetu, zato ne bodo za nič pomembnega prikrajšani, bi pa odločitve bile lahko marsikdaj boljše, če bi o zadevah razpravljalo več kompetentnih ljudi.

Zaradi zgornjega sem predlagal dve spremembi Statuta:


Prva zadeva združevanje odborov, predlagal sem, da se združijo: družbene dejavnosti + mladina + romi; okolje in prostor + komunala in promet; davčna politika, proračun, finance + gospodarstvo.

Torej naj se 2. odstavek 23. člena Statuta spremeni na način, da se glasi:"Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

- komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
- komisija za statut in poslovnik,
- komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje,
- komisija za priznanja in nagrade,
- komisija za vloge in pritožbe.
- odbor za družbene dejavnosti, mladino in rome,
- odbor za okolje, prostor in infrastrukturo,
- odbor za lokalno samoupravo,
- odbor za davčno politiko, proračun, finance in gospodarstvo."


Glede deleža nesvetnikov v odborih in komisijah pa sem predlagal, da se ukine zgornja meja deleža nesvetnikov med člani komisij in odborov ter opredelispodnja meja. Torej bi se spremenil 1. odstavek 26. člena in se po novem glasil: "Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in drugih občanov. V sestavi mora biti najmanj polovica drugih občanov."



KRAJEVNE IN ČETRTNE SKUPNOSTI
Nadalje sem predlagal, da se na območju mesta krajevne skupnosti preimenujejo v četrtne. Kozmetična reč. Nekoč se je pojem četrten v mestih že uporabljal za opredelitev najmanjše upravne enote v mestu.

Predlagal sem, da se 58. člen Statuta spremeni na način, da se skupnosti, ki so organizirane na območju naselja Novo mesto, preimenuje iz "krajevne skupnosti" v "četrtne skupnosti", torej se 1. stavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: "Na območju Mestne občine Novo mesto so kot ožji deli občine ustanovljene četrtne in krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določene s tem statutom in s statuti četrtnih in krajevnih skupnosti."(ustrezno se popravi tudi na drugih mestih, kjer se omenja krajevna skupnost)




LAŽJE DO LJUDSKE INICIATIVE
Občani imajo nekaj možnosti odločanja oziroma vplivanja v zvezi z delom občine. Lahko izkoristijo možnost sklica zbora občanov, lahko zahtevajo referendum, imajo tudi možnost ljudske iniciative. To je možnost, da zahtevajo izdajo ali razveljavitev splošnega akta občine ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Prepričan sem, da se koristno, da občani do te mere aktivno spremljajo delo občine, da sem tere tja tudi predlagajo kak odlok ali spremembo kakšnega izmed njih ali kaj podobnega, o čemer na koncu, seveda tudi na podlagi s strani iniciative predloženih argumentov, razsodi občinski svet. Da se nekaj takega zgodi, je po moji presoji povsem nesmiselno terjati, da je zato treba zbrati pet odstotkov volivcev, kar je pri nas, kjer imamo kakih 28.000 volivlnih upravičencev, preko 1000 ljudi. Tako veliko število je po mojem mnenju povsem nepotrebno za nekaj, o čemer na koncu itak odloči občinski svet.


Predlagal sem, da se 1. odstavek 86. člena Statuta spremeni na način, da se glasi:"Najmanj 50 volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov."




SPREMEMBA SEDEŽA OBČINE
Sedež občine je danes na Seidlovi cesti 1. Že nekaj časa župan uraduje na rotovžu, ki je na Glavnem trgu 7. Rotovž je vedno prepoznan kot simbol mestne oblasti, njenega vodstva. Zato je po mojem mnenju tudi primerno, da se za sedež občine navede rotovž, torej Glavni trg 7.

Predlagal sem torej tudi spremembo 3. odstavka Statuta. Ta naj bi se spremenil na način, da bi se po novem glasil: "Sedež občine je v Novem mestu, Glavni trg 7."


Kako bo s temi in podobnimi predlogi sprememb pa bomo videli čez čas, ko bo o teh odločala komisija, zatem pa še občinski svet.



Tomaž Levičar

petek, 19. marec 2010

WWW MENU: PISATELJSKE KAMRE

Zanimivi zapisi o prostorih, kjer ustvarjajo pisatelji:
Writers' rooms

četrtek, 18. marec 2010

SVETNIŠKE BESEDE IN SVETNIŠKA DEJANJA

O občinski svetnici, ki v usodnem trenutku ni mogla reči ne.

Ah, kje bi človek razumel vse te občinske svetnice in svetnike. Bi moral vsakega poznati do obisti, da bi razumel mehanizem njihovega rezoniranja in odločanja. A je na svetu še toliko drugih ljudi, reči in tudi pojavov, ki jih človek želi spoznati, da za svetnike in pač svetnice mora zmanjkati časa.Tudi zato mi najbrž nikoli ne bo dano vedeti, kaj je kolegico svetnico vodilo najprej k njenim besedam in nato k dejanjem v zvezi z občinskim proračunom za leto 2010. Njeno ime po gentlemensko zamolčim, ker ne gre za nikakršen unikum novomeške svetniške paradigme - v poplavi hipokrizije bi bilo celo nesmiselno izpostavljati kogarkoli poimensko, kaj šele njo, ki za razliko od mnogih drugih vsaj občasno tamkaj stori kaj koristnega.

Zgodba v dveh dejanjih gre takole:

"V priponki vam pošiljam moje glavne pripombe na proračun 2010, zaradi katerih županovega predloga ne bom podprla na odborih in na seji sveta.
Moj predlog je:
-zavrnitev predloga proračuna,
-financiranje po 1/12,
-tisti, ki bomo zavrnili proračun pripravimo nov predlog (ali zahtevamo od župana, da pripravi novega z upoštevanjme naših pripomb).
Želim vam lep sončen konec tedna."

V priponki pa je svetnica napisala:

"Glavne pripombe na predlog proračuna 2010:
-Predlog proračuna je pripravljen brez resnejših ukrepov za sanacijo javnih financ (na upravičenost teh zahtev kaže tudi poročilo nadzornega odbora MONM).
-Prihodki (davčni in nedavčni) so ocenjeni previsoko glede na posledice ekonomske krize in glede na realizacijo v lanskem letu.
-Nesprejemljivo je celo povečevanje odhodkov občinske uprave in župana, predlagani ukrepi za zmanjševanje stroškov in povečanje učinkovitosti občinske uprave pa minimalni: (primerjava 2010/2009 na postavkah 0603 Administracija občinske uprave –plače zaposlenih, drugi osebni prejemki, prispevki delodajalca, materialni stroški so se v tem obdobju povečali za 17%, na delavca pa za 30%, zmanjšanje števila zaposlenih je bilo 10% (iz 101 na 91), k vsem tem stroškom pa je potrebno dodati še strošek delovanja Zavoda za turizem in županov kabinet s svetovalci).
-Neskladje s finančnimi podatki v tabelah s podatki v besedilu (primer podatki za Razvojni center Novo mesto).-Neupoštevanje sprejetih sklepov občinskega sveta (npr.. glede sofinanciranja Doma starejših občanov Poganci, v zvezi s sofinanciranjem investicij iz Strategije primarnega zdravstva).
-Povečevanje neplačanih obveznosti ob koncu leta 2010: Glede nerealno visoke planirane prihodke, na katere so planirani odhodki in upoštevajoč predvideno zadolžitev v l.2010 ter prenos neplačanih obveznosti iz leta 2009 je realno pričakovati ob koncu leta visok znesek neporavnanih obveznosti.
-Župan se ni opredelil do vseh pripomb in predlogov odborov in svetnikov, mnogi odgovori pa so površni."

Tako gre prvo dejanje, ki je besedovanje.

V drugem dejanju, ki je dejansko dejanje, pa taisto kolegico, ki je malo prej agitirala, vidiš na seji občinskega sveta, ko na v bistvenih elementih praktično do potankosti enak proračun ne izreče niti besede kritike, niti besede dvoma in na koncu vse skupaj podpre z dvigom roke. Ta dvig roke je celo še zabeležen na fotografiji, ki jo je ob točno tem glasovanju posnela županova pribočnica. Najbrž zato, da bo ostalo za zgodovino.


Tomaž Levičar

petek, 12. marec 2010

MESTNI MADEŽI: DIMNIK NA ROTOVŽU


Kako trdno vse stoji v rotovžu, mi ni povsem nedvoumno dano vedeti, nedvoumno pa je, da na zunanjščini te pred pičlimi pari leti obnovljene zgradbe ni vse vzorno. Z dimnika denimo že odpada omet. Bo že res, da je dimnik med bolj trpečimi deli zgradb, a celo na manj imenitnih mestnih objektih ni vsakodnevnost, da bi z dimnikov kar tako kaj odpadalo.

Tomaž Levičar, arhitekt

(Fotografija: Rotovž - z zvonika frančiškanske cerkve, 13. februar 2010)

četrtek, 11. marec 2010

MESTNI MADEŽ: STRELIŠČE V ŽLEBEJU

V Novem mestu je tako, da so reči, ki niso razsute tako zelo, da bi kaj drugega v mestu ne moglo biti razsuto še bolj. Tako denimo popolna neuporabnost pred dnevi prikazanih balinišč ni nič v primerjavi s posledicami že mnogoletne odsotnosti vsakršne skrbi za nekdanje strelišče nekako na koncu ulice Žlebej v Bršljinu. Parcela, na kateri ta reč stoji, je trenutno v lasti podjetja Real, še par let nazaj pa je bilo kot lastnik v zemljiški knjigi vpisano neko Strelsko društvo. Kakor koli, ne gre si predstavljati, da bi tu še kdaj streljali s puško, niti z zračno najbrž ne. Kvečjemu morda z lokom. Za začetek pa bi bilo še najbolj pametno poklicati kak bager. V vsakem primeru je to ena izmed večjih, čeravno lepo skritih mestnih sramot.


Tomaž Levičar, arhitekt

(Fotografija: Strelišče na koncu ulice Žlebej, 7. marec 2010)

sreda, 10. marec 2010

REVOZ BO SREDI MESTA ŠE GRADIL

O spremembah načrta za območje tovarne Revoz in interesih mesta.

Na minuli seji občinskega sveta smo svetniki obravnavali tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta Revoz, katerega namen je ponuditi boljše in zadostne investicijske možnosti za to pomembno novomeško tovarno. V zvezi z načrtom sem na Odboru za okolje in prostor ter na občinskem svetu podal tudi nekaj pripomb, ki se posebej ozirajo v stični prostor med območjem tovarne in njeno stanovanjsko soseščino oziroma na površine znotraj kompleksa, kjer je predvidena javna raba - denimo prostor ob potoku Težka voda, ob gradu Grm, ob Belokranjski cesti.

Moje pripombe po sklopih so bile približno naslednje:

Pešpot ob Težki vodi:
Problem: Peščena pešpot je v zadnjih letih slabo vzdrževana, enkrat ali dvakrat letno pa jo poškoduje tudi močnejše deževje, predvsem pa poplave, ko se potok razlije v okolico. Pot je slabo uporabna tudi v zimskem času oziroma ko je območje zasneženo, saj je nihče ne čisti, ter v večernem oziroma nočnem času, ker je neosvetljena. Ambient na deu poti kazi tudi ograja, ki je postavljena ob poti.
Pripomba: Predlagam, da se poda možnost za tlakovanje poti, kakršno bo terjalo nižji nivo vzdrževanja ter se lahko zoperstavilo moči vodnega toka potoka, da se zagotovi možnost osvetlitve poti. Čimprej naj se tudi odstrani ograje na nivoju ob potoku in to terja tudi v načrtu.


Igrišče:
Problem: na območju Revoza, nekako pod Regrčo vasjo, sta urejena otroško igrišče ter travnato nogometno igrišče. Načrt ju ne upošteva in ne nudi možnosti razvoja igralnih površin.
Pripomba: Predlagam, da načrt zariše območje za rekreacijske površine, pripozna tudi obstoječe že urejene, predvsem pa zagotovi tudi možnosti za njihov razvoj v smislu, da bi lahko obstoječemu otroškemu in nogometnemu igrišču dodali še igrišče za košarko, odbojko na mivki, balinišče, morda bmx poligon in podobno. Predvideti je treba tudi zasaditev ob igralnih površinah.

Brvi preko potoka:
Problem: V načrtu so zarisane tudi štiri brvi preko potoka Težka voda, od katerih sta dve novi, a vse so izven območja urejanja.
Pripomba: V območje urejanja s tem prostorskih aktom je treba zaobjeti tudi obstoječe in predvsem predvidene nove brvi za pešce preko potoka ter zapisati oblikovne pogoje za njihovo ureditev.

Bregovi potoka:
Problem: Praktično ves prostor ob potoku je nasipan z materialom, zemljino, ki je bil pridobljen ob izkopih ob gradnji tovarniških hal v preteklosti. Kasneje je bilo stanje deloma sanirano, še vedno pa je zato razlivno območje potoka zelo zožano, kar povzroča tudi večje probleme ob prestopanju korita potoka ob popolavah, saj tekoča voda zato dobi večjo hitrost in moč. Celo ob samem potoku, na skrajenm zahodnem delu kompleksa, so še ostanki teh nasipov.
Pripomba: predvidi naj se odstranitev ostankov nasipanega materiala na bregovih potoka na skrajnem zahodnem robu kompleksa.


Faznost:
Problem: Načrt ne predvideva ustrezne umestitve površin, ki so namenjen javni uporabi, v časovni dinamiki izvedbe načrta.
Pripomba: Predlagam, da se v določbe o faznosti izvedbe načrta zapiše, da je treba vse brvi preko potoka ter ureditve v zelenem času ob potoku, torej tlakovanje poti, osvetlitev, ureditev vseh igralnih površin, izvesti najkasneje hkrati z dokončanjem prvega izmed v fazi 2. skladno s tehnološkimi zahtevami Revoza predvidenih novogradenj.


Belokranjska cesta:
Problem: Ob Belokranjski cesti je po načrtu predvidena ureditev 1 meter široke kolesarske steze, ob njej pa se nahaja tudi obstoječi drevored prvotno 88 dreves, ki so bila posajena v spomin na tovariša Tita.
Pripomba: Predlagam, da se ob Belokranjski cesti zagotovita kolesarski stezi v širini 1,5 metra, obstoječi drevored pa naj se ohranja in vzdržuje ter tudi ustrezno označi, predvsem pa naj se tovarniško ograjo namesti na način, da bo drevored stal na mestni strani, ne pa na tovarniški strani. Primerno, celo nujno bi bilo tudi natančno določiti potek ceste.


Grad Grm:
Problem: Načrt je neusklajen z ambicijami glede urejanja okolice gradu Grm in Mordaxove kapele. Strokovne podlage za prostorski akt za območje kompeksa gradu Grm smiselno predvidevajo rekonstrukcijo reliefa med Mordaxovo kapelo in gradom, s čimer se tudi ukine del ceste, ki vodi do enega izmed vhodov v Revoz, ki pa že vrsto let ni namenjen vozilom. V strokovnih podlagah so predvidene tudi določene prilagoditve konfiguracije terena ter zasaditve, da bi čim bolj zmanjšali konflikten vizualni stik med tovarno in gradom. Neoziraje se na to se želi s spremembami prostorskega akta za Revoz na območju tovarne, a ob gradu urediti dodatna parkirna mesta, ki bi seveda terjala tudi ohranitev tega dostopa oziroma ponovno ureditev dovoza, obenem pa odmišljajo tudi potrebo po spremembi terena zaradi problema stika z gradom v območju tovarne.
Pripomba: Načrt naj ureditve na območju stika s kompleksom gradu Grm podredi zahtevam tega kulturnega spomenika.

Zasaditev:
Problem: Načrt predvideva tudi precej novih zasaditev v območju tovarniškega kompleksa, katerih namen je maskirati manj privlačne podobe tovarne za poglede z okoliškega prostora. Pri tem ni navedeno, kakšna mora biti ta zasaditev. Jedro problema je v tem, da investitorji najpogosteje skladno z načrti zasajajo zelo mlada drevesa, so pač najcenejša, s čimer je namen zasaditve dosežen šele čez nekaj desetletij, ko drevo dovolj odraste, da služi z načrtom predvidenemu namenu.
Predlog: Načrt naj opredeli, da je treba zasaditi drevesa določenega minimalnega prsnega obsega, z namenom, da se že v začetku oziroma čimprej

Pravo:
Problem: V odloku o spremembah in dopolnitvah je več nomotehničnih napak in nedoslednosti, mrgoli jih pa v osnovnem odloku.
Pripomba: Odlok naj pozorno pregleda pravna služba občine ter vse napake in slabosti odpravi.

Lastnina:
Problem: Več parcel v območju tovarniškega kompleksa je javno dobro. Gre za parcele 1221/7, 1221/8, 1221/9, 1221/10, 1221/11, 1221/12. Nenavadno je, da se parcele, ki so javno dobro, nahajajo v območju, ki je zagrajeno s tovarniško ograjo, še bolj pa, da so že pozidane.
Pripomba: Treba je čimprej urediti lastniške odnose v smislu, da se javno dobro ukine, parcele pa v delu, ki zadevajo ureditve podjetja Revoz, proda podjetju Revoz.

Pomembno pripombo na odboru je dal tudi kolega, ki je trejal, da je treba zagotoviti kvalitetno oblikovanje pročelij objektov, ki mejijo na javni prostor. Upati je, da bo občinska uprava v odlok znala zapisati določbo, ki bo to zahtevo zmogla udejaniti.


Tomaž Levičar, arhitekt

(Fotografija: Grad Grm in Revoz, 13. september 2007; Belokranjska cesta, 6.10.2009 in 1.11.2009; Revoz - igrišče, parkirišča, pogled, 13. marec 2010)

torek, 9. marec 2010

MESTNI MADEŽ: BALINIŠČE NA KOČEVARJEVI

Za bloki na Kočevarjevi ulici v Bršljinu, kakih dvesto metrov vstran od šole, je igrišče - asfaltirano nogometno-rokometno igrišče, na njegovem robu pa ima svoj prostor še balinišče. Pravzaprav si nobeno izmed teh ne zasluži izrečenega imena, posebej ne balinišče. Balinišče, kakor nasploh celo igrišče si lastita novomeški podjetji Real in Zarja. Vsakemu gre pol. Vsakemu pol krivde, da je to le še ena izmed bolj ali manj razsutih in komaj za kaj uporabnih novomeških rekreacijskih površin.


Tomaž Levičar, arhitekt

(Fotografija: Igrišče na Kočevarjevi ulici, 7. marec 2010)

ponedeljek, 8. marec 2010

MESTNI MADEŽ: BALINIŠČE PLAVA LAGUNA



V zelenem prijetnem okolju na bregu pod bloki na Plavi laguni ter tik nad reko Krko, zemljišče je praktično v celoti v lasti Republike Slovenije, že vrsto let stoji balinišče. Nekaj krajšo vrsto let je že neuporabno. Še vedno. Zakaj se nihče ne potrudi, da bi ga obnovil, je zagotovo posebne vrste vprašanje. Če je že tam, naj je bilo zgrajeno tako ali drugače, in ker nikogar ne moti, bi bilo zagotovo bolje, da se ga obnovi, kot pa pusti še nadalje vnemar ali celo odstrani.


Tomaž Levičar, arhitekt

(Fotografiji: Balinišče v Plavi laguni, 6. marec 2010)

nedelja, 7. marec 2010

POBUDE IN VPRAŠANJA - 28. SEJA

Na 28. seji občinskega sveta, ki je bila 4. marca 2010, sem ob točki »Pobude in vprašanja« na podlagi 16. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto predal naslednje pobude in vprašanja ter prosil za pripravo kvalitetnih pisnih odgovorov:

1. USTANOVA ZA NARODNI DOM - vprašanje
Prosim za seznanitev o delu, predvsem pa rezultatih dela upravnega odbora Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma v letu 2009 ter obenem za seznanitev z njegovimi načrti v letu 2010. Prosim, da se poročilo pripravi predvsem v luči opravljanja nalog te ustanove in njenega upravnega odbora, kakor so predvideni z akti.

2. NADZORNE KAMERE – ponovitev vprašanja
Občina je pred časom sporočila, da pripravlja vse potrebno za namestitev nadzornih kamer v mestnem središču. Zanima me, kako so se aktivnosti zaključile.
Glejte tudi odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve: 032-28/2008-438 (1320)

3. EVROPSKA SREDSTVA – razvoj vprašanja (povezava: vprašanje - Razpisi EU, 9. seja; Finančna sredstva EU, 15. seja; Predstavitev projektov za prijavo na razpise EU, 22. seja)
Prosim za podatek, koliko sredstev so javni zavodi, katerih ustanovitelj je MO Novo mesto, ter občina sama pridobili v posameznih letih 2007, 2008, 2009. V preglednici naj se po posameznih ustanovah navede vsaj obseg sredstev, vir, namen ter vrednost celotnega projekta, za katerega so sredstva pridobljena.
Prosim tudi za:
-podatek, s katerimi projekti se bodo občina in njeni zavodi prijavili na razpise za pridobitev sredstev EU v letu 2010,
-poročilu o uspehu prijav na razpise za sredstva EU v zvezi s projekti, ki so bili navedeni v odgovoru na moje svetniško vprašanje z 22. seje – številka zadev: 030-18/2009 in 032-28/2008-439. Predstavitev naj bo narejena po posameznih predstavljenih projektih.
(Glej tudi odgovor s številko zadeve: 032-28/2008-485)

4. BAZEN NA PROSTEM V OKVIRU UN PORTOVAL - vprašanje
Leta 2001 je bil sprejet Ureditveni načrt za športno-rekreacijski park Portoval. V okviru tega je bila predvidena tudi izgradnja kopališča z zunanjim bazenom med sedanjim trgovskim centrom Tuš ter reko Krko. Glede na to, da je Občinski prostorski načrt po nekem spletu okoliščin tam predvidel ureditev parka, me zanima, kje je ali bo po tem predvidena ureditev mestnega kopališča z bazenom.

5. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PUP ZA MESTNO JEDRO NOVEGA MESTA - vprašanje
Pred leti je MO Novo mesto naročila spremembe in dopolnitve PUP za mestno jedro Novega mesta. Glede na to, da so bila določila tega kasneje vključena v izvedbeni del prostorskega načrta občine, me zanima, kaj je bilo v smislu realizacije pogodbe narejeno ter če je občina s pogodbo predviden obseg finančnih sredstev za izdelavo sprememb in dopolnitev PUP plačala, v kakšnem obsegu, kdaj.

6. OSVETLITEV ROTOVŽA – ponovitev pobude (8.,… seja)
Ponovno ponavljam vprašanje oziroma pobudo, da naj občina že vendarle popravi razsvetljavo stavbe rotovža v obsegu, kakršna je predvidena z ureditvijo.

7. PARKIRIŠČA ZA SLUŽBENA VOZILA OBČINE - vprašanje
Pred rotovžem sta urejeni dve parkirni mest, rezervirani za parkiranje službenih vozil MO Novo mesto, odlok o ureditvi cestnega prometa pa v 15. členu določa pogoje za parkiranje na teh oziroma takih mestih ter sankcije za kršenje določil.
Prosim, da občina poda poročilo, koliko kršitev oziroma koliko kazni je bilo izdanih v zvezi s kršitvijo 15. člena navedenega odloka od sprejema te določbe do danes – po posameznih mesecih.
Prosim tudi za podatek, za katera vozila je izdano dovoljenje za parkiranje na teh mestih.

8. ZAPORNICA PRED IGRIŠČI NA LOKI – ponovitev pobude (7. seja)
Predlagam, da občina ali Agencija za šport letos, seveda čimprej, namesti pred uvozom na območje športnih igrišč na Loki zapornico, ki bo preprečevala v zadnjih letih močno razpaslo parkiranje po brežinah reke Krke. S tem bo seveda preprečeno nelegalno parkiranje na bregovih reke Krke na tem območju, hkrati pa bo rekreativno območje tudi v tem delu dobilo podobo, ki mu gre.
V odgovoru na mojo pobudo je občina že pred dvema letoma in pol dejala, da je Agenciji za šport dala predlog in da ga bo celo ponovila, da to rampo namesti. Doslej se to ni zgodilo.

9. STROŠKI DELA – ponovitev vprašanja
Zahvaljujem se za odgovor na svetniško vprašanje v zvezi z gibanjem števila zaposlenih v občini (uprava, občinski svet, nadzorni odbor) ter občinskih javnih zavodih in podjetjih, vendarle pa prosim, da se odgovor dopolni na ustrezen način tudi v zvezi z obsegom stroškov dela (bruto plače, prispevki, prevoz, prehrana, davek, regres, jubilejne nagrade, solidarnostna pomoč), ki jih ima oziroma je imel proračun v letih 2007, 2008 in 2009.
Gre za dopolnitev tabele, ki je bila pripravljena kot odgovor na moje svetniško vprašanje na 18. seji občinskega sveta. Odgovor ima številko 032-16/2007-1320-362 (15.12.2008). Prosim, da se na koncu posameznih stolpcev za posamezna leta (2007, 2008 in še 2009) poda tudi seštevek vseh stroškov za posamezne organizacije. Doda naj se tudi podatek o obsegu proračuna MO NM za posamezno leto ter predstavi delež, ki ga nosijo stroški dela v posameznem letnem proračunu.

10. NAJVEČJI DOBAVITELJI MO NOVO MESTO IN NJENIH USTANOV – vprašanje
Prosim za podatek o največjih dobaviteljih Mestne občine Novo mesto, njenih zavodov in podjetij v letih 2007, 2008 in 2009 (za enake subjekte kot pri vprašanju stroškov dela). Prosim, da se predstavi vse dobavitelje občine in njenih zavodov, kjer skupna letna vrednost posameznega subjekta presega 10.000 evrov.

11. UNIVERZITETNI KAMPUS 2010 – razvoj vprašanja
Prosim za natančen podatek, kakšni so načrti glede realizacije izgradnje univerzitetnega kampusa v Drgančevju za leto 2010 ter podatek, kdaj se načrtuje začetek gradnje in kateri del kompleksa to bo ter kdo je odgovoren za posamezne aktivnosti, ki se bodo izvajale. Zanima me tudi, če in kako uspešno občina išče soinvestitorje za ta projekt, posebej v zasebnem sektorju.
(Povezava z odgovorom na svetniško vprašanje s številko zadeve: 032-28/2008-466)

12. IGRIŠČE ŽABJA VAS – vprašanje
Ob izgradnji bencinskega servisa Istrabenz v Žabji vas, zaradi katerega je prišlo tudi do ukinitve tamkajšnjega športnega igrišča, je bilo rečeno, da bo urejeno nadomestno. Zakaj to še ni urejeno oziroma kdaj in kje bo urejeno to igrišče in kakšen bo prispevek podjetja Istrabenz pri tem?

13. RECIKLAŽNI CENTER CIKAVA - pobuda
Predlagam, da se na reciklažnem centru Cikava uredi tudi oddelek, kjer bi zbirali še uporabne oddane predmete, ki bi jih lahko obiskovalci prevzeli. Opazil sem namreč, da občani tu občasno odlagajo tudi predmete, ki so še uporabni in jih je morda škoda povsem zavreči oziroma uničiti kot uporabne predmete, saj bi jih morda potreboval kdo drug. Sistem bi lahko bil tak, da bi še uporaben predmet hranili nek določen čas, mesec ali dva ali tri, in če ga v tem času ne bi nihče prevzel, bi ga pač zavrgli.

14. KATALOG MESTNE OPREME – razvoj vprašanja
V odgovoru na svetniško vprašanje v zvezi s katalogom mestne opreme na 18. seji občinskega sveta, je zapisano, da občina pripravlja občinski pravilnik z naborom širokega spektra mikrourbane opreme za historično in geografsko različna območja Novega mesta in širšega območja MO NM.
Prosim, da se pravilnik, ki je po dobrem letu dni zagotovo že izdelan, predstavi občinskemu svetu.

15. KLOPI V PORTOVALU – ponovitev pobude (7. seja)
Predlagam, da MO Novo mesto namesti urbano opremo, torej predvsem parkovne klopi ter koške za smeti, tudi v območje mestnega gozda Portoval – po vzoru mestnega gozda Ragov log. Kakor Ragov log je tudi Portoval dobro obiskan mestni gozd, ki pa je povsem brez ureditev, ki bi lahko nekoliko podaljšale, olajšale ali popestrile zadrževanje meščanov v tem gozdu, pri čemer denimo klopi, za namestitev katerih je, če se ne motim, potrebno le soglasje lastnika zemljišča, zagotovo pomenijo minimum tovrstnih ureditev.

16. GRADNJE ZARJE NA JAKČEVI IN ROZMANOVI – vprašanje
Leta 2007 je občinski svet sprejemal prostorske izvedbene akte ter programe komunalne opremljanja za poslovno-stanovanjski gradnji na Jakčevi ulici ter Rozmanovi ulic, ki naj bi jih realiziralo podjetje Zarja d.d., katerega večinski lastnik je novomeška občina. Glede na to, da je bilo tedaj rečeno, da se zelo mudi s sprejemanjem aktov in da jih gre hitro sprejeti, da se bo gradnja lahko pričela, sprašujem, kje se je pri kar obeh projektih zataknilo, da se še do danes ni pričelo z gradbenimi deli na teh zagotovo atraktivnih lokacijah.

17. POMOČ DRUŽINAM OB ROJSTVU OTROK – ponovitev pobude, vprašanje
Leta 2007 sem oblikoval svetniško vprašanje v zvezi s pomočjo družinam ob rojstvu otrok oziroma podal pobudo, da občina Novo mesto začne z dajanjem tovrstne pomoči, saj je ena redkih, ki družinam ob rojstvu otrok ne namenja praktično ničesar.
V odgovoru (032-7/2007-1320-124; 14.9.2007) mi je bilo odgovorjeno, da občina že pripravlja gradivo, ki bo omogočalo pomoč družinam ob rojstvu otrok ter da je v pripravi tudi pravilnik, ki bo določal kriterije za izdajanje pomoči. Glede na to, da je odtlej preteklo že dobri dve leti, novosti ali sprememb v zvezi s tem pa praktično nikakršnih, ponavljam vprašanje in pobudo.

18. PEŠPOT OB POTOPKU TEŽKA VODA OD REVOZA DO BELOKRANJSKE CESTE – razvoj vprašanja
Zanima me, zopet, katere aktivnosti, ki so in ki niso odvisne od proračunskih sredstev, občina trenutno vodi v zvezi z ureditvijo pešpoti ob potoku Težka voda od Revoza (konec obstoječe poti ob potoku) do Belokranjske ceste. Naloge, ki bi se lahko izvajale so denimo: sklenitev dogovora z lastniki za odkup, uvrstitev delov parcel v načrt nabav, priprava projektnih rešitev, iskanje sponzorjev ali sofinancerjev za izvedbo poti, angažiranje krajevne skupnosti pri izvedbi projekta ipd.

19. STRATEGIJA RAZVOJA ŠPORTA – razvoj vprašanja
V odgovoru na svetniško vprašanje z 9. seje občinskega sveta je bilo v zvezi s pripravo strategije razvoja športa v MO Novo mesto rečeno, da bo strokovna služba pripravila predlog imenovanja projektne skupine, ki bo pripravila strategijo in jo predložila občinskemu svetu.
Prosim za podatek, kdaj je bila projektna skupina ustanovljena, kdo so člani in zakaj še ni predstavljena strategija.

20. VRTEC JANKO NA KETTEJEVEM DREVOREDU – ponovitev vprašanja (9. seja)
Ali je občina, kakor je napovedala leta 2007 (odg. na svetniško vprašanje: 032-7/2007-1320-162; 19.11.2007), že opredelila namere v zvezi z objektom nekdanjega vrtca Janko na Kettejevem drevoredu?

21. PLEČNIKOV SPOMENIK – ponovitev pobude (9. seja)
Občina je v odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi s spomenikom NOB v Bučni vasi, ki je izdelan po zamisli Jožeta Plečnika, dejala, da bo načrtovala odkup dela parcele, na kateri stoji spomenik. Zanima me, katere aktivnosti so bile v zvezi s tem izvedene v času po tem, kdaj je bila parcela odkupljena, koliko je to stalo.

22. ODLOK O VARSTVU IN VZDRŽEVANJU SPOMENIKOV IN SPOMINSKIH OBELEŽIJ NOB TER LJUDSKE REVOLUCIJE – vprašanje
Občina je v odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi s spomniki NOB in odlokom v zvezi z njimi odgovorila, da bo spremenila oziroma posodobila odlok. Kdaj namerava občina ta odlok uvrstiti na dnevni red občinskega sveta – od napovedi je minilo že skoraj leto dni, kar bi moralo biti več kot dovolj časa za pripravo kvalitetnega besedila odloka.
Glejte tudi odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve: 032-28/2008-414.

23. PLOČNIK IN KOLESARSKA STEZA OB BELOKRANJSKI CESTI – ponovitev vprašanja (10. seja)
Na moje vprašanje v zvezi z gradnjo pločnika in kolesarske steze ob Belokranjski cesti (Gotna vas), ki sem ga podal na 10. seji občinskega sveta, je bilo odgovorjeno, da je projekt pripravljen, gradnja pa se načrtuje za leto 2008. Doslej do tega ni prišlo, zato me zanima, kje se je zapletlo in kdaj se trenutno predvideva izvedba tega projekta.

24. BARAKA NA PUGLJEVI ULICI – ponovitev pobude (11. seja)
Ponavljam pobudo, da občina odstrani barako ob vstopu na Župančičevo sprehajališče s Pugljeve ulice in ostalo, kar stoji na javnem dobru, ter da se prostor uredi primerno vstopu na sprehajališče ter lokaciji z vstopno-izstopnim mestom za novomeški rečni splav.
Obenem prosim za informacijo o ugotovitvah, ki se jih je občina, kakor je zapisala v odgovoru, namenila pridobiti - v povezavi z vašim odgovorom na moje svetniško vprašanje: 092-5/2008-3(2009)

25. VARSTVO MODERNE ARHITEKTURNE DEDIŠČINE V OBČINI – ponovitev pobude (11. seja)
Prosim za podatek, kako potekajo aktivnosti v zvezi z zaščito arhitekturne dediščine sodobnega časa, ki jih je občina napovedala v svojem odgovoru na moje svetniško vprašanje pred dobrima dvema letoma – glejte zadevo: 032-7/2007-1320-232

26. STANOVANJSKI PROGRAM MO NOVO MESTO - vprašanje
Župan Muhič je z dnevnega reda 15. seje občinskega sveta umaknil točko Stanovanjski program MO Novo mesto.
Zanima me, kdaj bo pripravljen oziroma na dnevnem redu za sprejem stanovanjski program občine, kot ga predvideva Stanovanjski zakon (156. člen).

27. ENERGETSKI KONCEPT – ponovitev vprašanja (23. seja)
Prosim za poročilo o izvajanju na 19. seji občinskega sveta sprejetega Energetskega koncepta Mestne občine Novo mesto v letu 2009 ter o pripravi oziroma izvajanju projektov, predvidenih za leto 2010.
Prosim, da se tokrat poročilo pripravi s konkretnimi podatki o izvajanju zastavljenih nalog oziroma projektov, kot so zapisane v tabeli 4.1-1 energetskega koncepta, ne pa s splošnim modrovanjem, ki ga lahko dovolj preberemo v samem konceptu in seveda v strokovni literaturi.

28. SPOMINSKA OBELEŽJA V NOVEM MESTU OZIROMA KIPI PRED ROTOVŽEM – vprašanje
Prosim za podatek, katere aktivnosti so bile izvedene v zvezi s sklepi občinskega sveta v zvezi s postavitvijo doprsnih kipov Marjana Mušiča in Božidarja Jakca pred mestno hišo, ki so bili sprejeti na 20. seji občinskega sveta (glej zapisnik 20. seje občinskega sveta, točka 6. dnevnega reda; odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve 032-28/2008-392; odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve 032-28/2008-472).
Je imenovana komisija, so oblikovani kriteriji, opredeljene lokacije …?

Tomaž Levičar, arhitekt

ponedeljek, 1. marec 2010

MESTNI MADEŽ: VESELI MAREC

Je čas praznikov, je pa tudi čas med njimi. Sta si različna. Posebej december, ta deklarativno veseli mesec, je čas praznovanj in obdarovanj in seveda okraševanj. Ljudje skupaj ali posamič krasijo svoje jelke, prek njih prepletajo lučke, nanje obešajo raznovrstne okraske in pod nje postavljajo darove svojim dragim. Darila izginejo že ob vstopu v novo leto, teden, dva ali morda tri kasneje pa tudi okrašene jelke in drugo okrasje zapustijo imenitnejše dele domov. Pospravi se jih v omare, kleti, nekako stran od oči. Tako je vsaj v normalnih domovih. So pa tudi drugačni. In eni takih je Kulturni center Janeza Trdine, kjer še dva meseca po vstopu v leto 2010 na smreki pred vhodom visijo barviti prednovoletni okraski. Lahko da je to plod ekonomičnost, pač naslednjega decembra ne bo treba zopet na lestev, lahko pa je to kar plod pozabljivosti ali brezbrižnosti. Je pač tako, da je treba tudi za najlepšimi zadevami enkrat pospraviti.

No, danes celo končno so pospravili. Po dveh mesecih je tudi tam konec prazničnega vzdušja. In zdaj, ko je odstranjena še zadnja praznična tančica, bo morda na vrsti za rešitev tudi kak resnejši mestni problem.

Tomaž Levičar

(Fotografija: Smrečica pred KC Janeza Trdine; 27. februar 2010)