SPREMEMBE STATUTA

O mojih predlogih za spremembo statuta novomeške občine.

Mestna občina Novo mesto te dni zbira predloge sprememb Statuta MO Novo mesto ter Poslovnika občinskega sveta MO Novo mesto. V zvezi s tem sem tudi jaz dal nekaj predlogov, katerih uveljavitev bi po moji presoji izboljšala učinkovitost dela, nekoliko pocenila delovanje občine oziroma občinskega sveta, malce povečala moč civilne družbe napram odločitvam občinskega sveta, dve zadevi pa sta tudi nekoliko kozmetične narave, a simbolno ne nepomembni.



ZMANJŠANJE VELIKOSTI OBČINSKEGA SVETA
Že pred leti, ko sem bil član LDS, smo predlagali zmanjšanje občinskega sveta iz 33 na 21 članov. A na koncu je pristalo le na 30. Tedanja sprememba oziroma predlog spremembe je bil vzpodbujen tudi z dejastvom zmanjšanja novomeške občine zaradi ustanovitve novih v tedanjem in še preteklem času. Zakonodaja sicer omogoča precej velik razpon možnosti, saj določa, da je število članov občinskih svetov lahko od 7 do 45 (glejte 38. člen Zakona o lokalni samoupravi). Razumno je, da imajo manjše manj, večje več, predvsem pa tudi razjmnejše in bolj ekonomične manj, drugačne pa več. Sicer ni moč reči, da manjše število članov občinskega sveta pomeni avtomatično boljše, lažje, hitrejše odločitve, posebej ker stranke na prva mesta na volilnih listah praviloma ne postavljajo za delo v občinskem svetu najprimernejših po znanju in podobnem, pač pa tiste, ki so v strankarski hierarhiji najvišje, vendarle pa je nedvoumno jasno vsaj to, da z denimo pol manjšim občinskim svetom občina prihrani kar nekaj deset tisoč evrov letno.


Zato sem predlagal, da se 14. člen Statuta se spremeni na način, da se drugi odstavek glasi: "Občinski svet šteje 16 članov, od tega enega predstavnika romske skupnosti."




OMEJITEV ŠTEVILA PODŽUPANOV
Podžupani so praviloma plod strankarskega kupčkanja, k učinkovitosti dela pa prinesejo praktično nič. To lahko tudi ali pa še posebej v Novem mestu opazujemo iz mandata v mandat, tokrat pa najbrž še posebej, saj se podžupanska trojka Križman, Gril in Perhaj res ni izkazala. Zdi se primerno, da ima mestna občina vsaj enega podžupana, ki, če drugega ne, nadomešča župana v času njegove odsotnosti, kaj več pa je že vprašanje. V vsakem primeru pa je na mestu omejitev največjega števila podžupanov, da bi strankokratov nezmožnost razmišljanja o pomembnejših rečeh, kot je delitev volilnega plena, kdaj ne odnesla predaleč, bog daj da ne več niti tako daleč kot smo zopet v tem mandatu, ko občina spet premore tri podžupane, od katerih ni haska. Seveda je ideja o zmanjšanju oziroma omejitvi motivirana tudi finančno, saj na posameznega neizvedenega podžupana prihranimo v proračunu kakih 70.000 evrov v štirih letih, kar je vse prej kot zanemarljiva reč.

Zato sem predlagal, da se 1. odstavek 34. člena Statuta spremeni na način, da bi se po novem glasil: "Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana."




ZMANJŠANJE ŠTEVILA ODBOROV IN KOMISIJ
Odbori in komisije občinskega sveta so še ena slabo domišljena reč naše ureditve. Praviloma so razprave na njih, četudi ti odbori in komisije nimajo praktično nobene resne veljave, sicer bolj modre kot na seji občinskega sveta, vsaj moje opažanje je takšno, vendar pa je problem v tem, da se na različnih odborih govori o praktično enakih rečeh in neredko v velikem delu to počno isti ljudje. Tako denimo Odbor za okolje in prostor in Odbor za komunalo in promet, ker se vsebina njunega dela skoraj povsem prekriva, že skoraj od začetka mandata zasedata kar skupaj. Tak način dela sem sicer predlagal sam, ker se mi je zdelo nesmiselno, da bi tako uprava kot del članov iste reči razlagal dvakrat. Sicer sem na začetku predlagal kar združitev teh odborov, a tedaj za to še ni bilo posluha.Druga reč, ki me v teh časih moti pri teh odborih in komisijah pa je, da je zapisano, da mora biti v odborih in komisijah več kot polovica članov iz vrst občinskih svetnikov. To je brez veze. Če želi občina dobre odločitve, potem je najbolj pomembno, da o problemih razpravljajo pametni ljudje. Teh pa je med občani še mnogo več kot med občinskimi svetniki, zato bi bilo primerno, da se jih čimveč povabi v delo teh odborov in komisij. Strankokrati bodo itak imeli zadnjo besedo na občinskem svetu, zato ne bodo za nič pomembnega prikrajšani, bi pa odločitve bile lahko marsikdaj boljše, če bi o zadevah razpravljalo več kompetentnih ljudi.

Zaradi zgornjega sem predlagal dve spremembi Statuta:


Prva zadeva združevanje odborov, predlagal sem, da se združijo: družbene dejavnosti + mladina + romi; okolje in prostor + komunala in promet; davčna politika, proračun, finance + gospodarstvo.

Torej naj se 2. odstavek 23. člena Statuta spremeni na način, da se glasi:"Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

- komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
- komisija za statut in poslovnik,
- komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje,
- komisija za priznanja in nagrade,
- komisija za vloge in pritožbe.
- odbor za družbene dejavnosti, mladino in rome,
- odbor za okolje, prostor in infrastrukturo,
- odbor za lokalno samoupravo,
- odbor za davčno politiko, proračun, finance in gospodarstvo."


Glede deleža nesvetnikov v odborih in komisijah pa sem predlagal, da se ukine zgornja meja deleža nesvetnikov med člani komisij in odborov ter opredelispodnja meja. Torej bi se spremenil 1. odstavek 26. člena in se po novem glasil: "Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in drugih občanov. V sestavi mora biti najmanj polovica drugih občanov."



KRAJEVNE IN ČETRTNE SKUPNOSTI
Nadalje sem predlagal, da se na območju mesta krajevne skupnosti preimenujejo v četrtne. Kozmetična reč. Nekoč se je pojem četrten v mestih že uporabljal za opredelitev najmanjše upravne enote v mestu.

Predlagal sem, da se 58. člen Statuta spremeni na način, da se skupnosti, ki so organizirane na območju naselja Novo mesto, preimenuje iz "krajevne skupnosti" v "četrtne skupnosti", torej se 1. stavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: "Na območju Mestne občine Novo mesto so kot ožji deli občine ustanovljene četrtne in krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določene s tem statutom in s statuti četrtnih in krajevnih skupnosti."(ustrezno se popravi tudi na drugih mestih, kjer se omenja krajevna skupnost)




LAŽJE DO LJUDSKE INICIATIVE
Občani imajo nekaj možnosti odločanja oziroma vplivanja v zvezi z delom občine. Lahko izkoristijo možnost sklica zbora občanov, lahko zahtevajo referendum, imajo tudi možnost ljudske iniciative. To je možnost, da zahtevajo izdajo ali razveljavitev splošnega akta občine ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Prepričan sem, da se koristno, da občani do te mere aktivno spremljajo delo občine, da sem tere tja tudi predlagajo kak odlok ali spremembo kakšnega izmed njih ali kaj podobnega, o čemer na koncu, seveda tudi na podlagi s strani iniciative predloženih argumentov, razsodi občinski svet. Da se nekaj takega zgodi, je po moji presoji povsem nesmiselno terjati, da je zato treba zbrati pet odstotkov volivcev, kar je pri nas, kjer imamo kakih 28.000 volivlnih upravičencev, preko 1000 ljudi. Tako veliko število je po mojem mnenju povsem nepotrebno za nekaj, o čemer na koncu itak odloči občinski svet.


Predlagal sem, da se 1. odstavek 86. člena Statuta spremeni na način, da se glasi:"Najmanj 50 volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov."




SPREMEMBA SEDEŽA OBČINE
Sedež občine je danes na Seidlovi cesti 1. Že nekaj časa župan uraduje na rotovžu, ki je na Glavnem trgu 7. Rotovž je vedno prepoznan kot simbol mestne oblasti, njenega vodstva. Zato je po mojem mnenju tudi primerno, da se za sedež občine navede rotovž, torej Glavni trg 7.

Predlagal sem torej tudi spremembo 3. odstavka Statuta. Ta naj bi se spremenil na način, da bi se po novem glasil: "Sedež občine je v Novem mestu, Glavni trg 7."


Kako bo s temi in podobnimi predlogi sprememb pa bomo videli čez čas, ko bo o teh odločala komisija, zatem pa še občinski svet.



Tomaž Levičar