sreda, 31. oktober 2007

NARODNI DOM

O nenavadnih izgovorih župana Muhiča, da je lahko za prenovo Narodnega doma namenjena sredstva v občinskem proračunu zmanjšal za 50.000 evrov.

Na 9. seji občinskega sveta je bil v obravnavi rebalans proračuna Mestne občine Novo mesto za leto 2007. Župan je občinskim svetnikom predlagal tudi zmanjšanje sredstev na postavki 05 082007 Narodni dom. Svoj predlog je skušal upravičiti z naslednjimi besedami: »Sredstva se zmanjšajo za 50.000 evrov zaradi nedorečene vsebine v Narodnem domu in zato v letu 2007 ne bodo porabljena. Planirana je le poraba sredstev za konservatorski program.« Koalicija je predlog podprla, jaz in še nekaj občinskih svetnikov pa seveda ne. Tako je za Narodni dom v proračunu župan pustil le 12.500 evrov.



Prvo, kar je žal treba očitati županu, je to, da bi, če bi upravičeno menil, da namembnost Narodnega doma še ni dorečena, lahko že zdavnaj poskrbel za to, da se stvar doreče. Občinski proračun je bil namreč sprejet že pred več meseci, naloga, če bi se mu zdela nerešena, se mu po glavi suka zagotovo še dlje časa, torej bi v vsem tem času lahko poskrbel za rešitev tega vprašanja. Navsezadnje si je že v gradivu ob prvi obravnavi proračuna za leto 2007, ki je bila aprila letos ob tej postavki zapisal: »Za Narodni dom je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, izdelal konservatorski program. V letošnjem letu predvidevamo izvesti javni natečaj za izdelavo idejnega projekta ter ostale investicijske in projektne dokumentacije. Pred izvedbo natečaja pa je nujno sprejeti odločitev o vsebini oziroma namembnosti tega objekta.« Očitno župan ni bil sposoben tega vprašanja rešiti.

Pa je to sploh bilo še vprašanje?


V resnici, ki bi jo moral in mogel poznati tudi župan Muhič, je bila okvirno namembnost Narodnega doma določena že zdavnaj. O tem je razpravljal tudi upravni odbor ustanove za Narodni dom. Če seveda županu tisti predlog slučajno ni všeč, bi moral poskrbeti, da bi pravočasno pripravil drugačnega sprejemljivega, v nasprotnem pa pač sprejeti tistega, ki je že bil pripravljen, ter prenovo Nardonega doma voditi naprej, ne pa zadrževati projekta. Zadeva niti ni od včeraj, pač pa je znana že par let, saj je bil okvirni predlog za namembnost Narodnega doma pripravljen konec leta 2003, odtlej pa so skladno s tem potekale tudi aktivnosti, ki bi jih bilo zdaj pač treba nadgraditi s pripravo projektov za celovito prenovo oziroma ureditev stavbe oziroma kompleksa.

Takole, kot spodaj sledi med navednicami, sem oktobra leta 2003 v zvezi s programom v Narodnem domu zapisal v gradivu, ki ga je obravnaval upravni odbor ustanove (zapisnika seje žal nimam na razpolago, a iz tega, na občini ga zagotovo hranijo, bo moč točneje razbrati tozadevno odločitev upravnega odbora, vsekakor pa mi je znano, da je bila sprejeta skoraj na način, kot piše spodaj):


»Odgovornost Mestne občine Novo mesto, ki si je prenovo oziroma razvoj in oživitev mestnega jedra vzela za eno od temeljnih, osrednjih nalog prihajajočih let, je, da programsko zasnovo Narodnega doma ob asistenci že opravljenih dejanj zaključi ter po dolgih letih vendarle stori korak dalje k oživitvi, predvsem pa celoviti prenovi stavbe.

Narodni dom bo s svojimi programi ustrezno dopolnil kulturno četrt, ki se tvori v območju starega mestnega jedra od Kulturnega centra Janeza Trdine, preko Knjižnice Mirana Jarca, Doma Kulture, muzejev in galerij, Jakčevega doma do Glasbene šole Marjana Kozine. Potezo seveda dopolnjujejo osrednji kulturni spomeniki mesta s kapiteljsko cerkvijo, Bregom in Glavnim trgom.

Predlogi meščanov za Narodni dom in staro mesto
Poleg ankete o Narodnem domu, ki jo je Mestna občina Novo mesto izpeljala leta 2001, ter ankete o mestnem jedru, ki je bila zaključena pravkar, moremo med pomembnejše prispevke, ki razmišljajo tudi o programski podobi Narodnega doma vmestiti še konzervatorski program za prenovo in revitalizacijo kulturnega spomenika – Narodni dom Jova Grobovška iz že daljnega 1989. leta, zatem osnutek lokacijske dokumentacije podjetja Neapolis iz leta 1994, dragocena pa sta tudi prispevka arhitekta Marjana Zupanca iz leta 1999 in dopis Mire Maljune oz. Kulturnega centra Janeza Trdine Mestni občini Novo mesto iz leta 1998 v zvezi z usodo Narodnega doma in nasploh prostorskimi pogoji za kulturo v Novem mestu. Slednji prispevek je pomemben v smislu celovitejšega pogleda na prostorske pogoje za kulturne dejavnosti, ostali pa že bolj ali manj jasno preverjajo primernost Narodnega doma za vmestitev programov, kot so se kazali skozi čas.

Osnovna funkcija, tako menijo praktično vsi vprašani, Narodnega doma naj vendarle bo služenje kulturnim dejavnostim mesta, dejavnostim, ki se porajajo v mestu samem in tudi onim, ki prihajajo semkaj v goste.
Anketa o Narodnem domu iz leta 2001 je pokazala, da največ ljudi meni, da bi naj Narodni dom služil kot prostor za ljubiteljska društva ter za novomeško gledališče, že precej manj pa jih je izpostavilo možnost, da bi tu oblikovali mladinsko središče oziroma zbirališče.
Javnomnenjska raziskava o starem mestnem jedru (Želim si staro mesto), ki jo je izvedla Mestna občina poleti leta 2003, pa je pokazala, da so najatraktivnejši aktualni programi starega mesta knjižnica, knjigarne ter gostinski lokali, da pa si meščani želijo tudi več in boljših ter specializiranih gostinskih lokalov ter trgovin in več prireditev. Med slednjimi predvsem gledališke dogodke ter koncerte zabavne glasbe, zatem pa tudi plesnih prireditev in koncertov resne glasbe.

Predlog programske zasnove Narodnega doma:
Pri programski zasnovi Narodnega doma nas morajo voditi sledeči parametri:
· predlogi meščank in meščanov izraženi v anketi o Narodnem domu (2001) ter anketi o starem mestnem jedru (2003),
· potreba po prostorih za kulturne in sorodne (izobraževanje, kongresna dejavnost) dejavnosti v mestu,
· prostorske zmožnosti Narodnega doma,
· ekonomska samozadostnost Narodnega doma (komercialni programi podpirajo nekomercialne),
· strukturiranje programov v samem Narodnem domu (javno-poljavno-zasebno; komericalno-nekomercialno; vsi-mnogi-nekateri-edini ipd).

Klet:
· vinoteka (zbirka vin slovenskih vinorodnih dežel)
Pritličje:
· sprejemnica z informacijsko pisarno, prodajalno spominkov in s spominsko sobo Leona Štuklja in Sokolov,
· knjigarna (slovenska dela) s čitalnico, prostor za občasne literarne večere slovenskih avtorjev ter za manjše lutkovne predstave,
· prodajalna (zlatarna ali spominki ipd),
· čajnica (pijače ter t.i. mlečna ponudba) z možnostjo izkoriščanja prostora tudi za razstave, literarne večere, okrogle mize, promocijske dogodke in sprejeme, družabna srečanja, komorne koncerte, recitale, kabarejske predstave,
· priprava (v zvezi s čajnico),
· shramba (v zvezi s čajnico),
· garderoba in toaleta zaposlenih,
· moške in ženske toalete za obiskovalce,
· servisni prostor,
1. nadstropje:
· velika dvorana (akustični koncerti (instrumentalni in pevski nastopi), gledališke predstave (monodrame), seminarji, kongresi – eventuelno galerija),
· zaodrje (eventuelno galerija),
· vadbena dvorana (eventuelno galerija),
· garderobe za nastopajoče,
· moške in ženske toalete za nastopajoče,
· prodaja kart,
· garderoba za obiskovalce,
2. nadstropje:
· otroška dvorana (lutkovne predstave ter ostale manjše predstave za otroke),
· tehnična soba (manipulacija za dvorano: zvok, projektorji, svetloba, kulise),
· moške in ženske toalete,
podstrešje (potrebna sprememba zasnove strešne konstrukcije):
· pisarne, učilnice,
· skladišče (Folklorno društvo),
hodniki in stopnišča:
· stalna razstava o zgodovini mesta in Narodnega doma,
zunanje dvorišče (med Narodnim domom, Cvelbarjevo ter objekti na Kosovi ulici):
· letni kino, gostinski vrt.«


Mar ni to dovolj jasno zapisano? In zatem še potrjeno s strani upravnega odbora ustanove, ki naj bi za take stvari bil tudi ustanovljen. Ni sicer problematično, če želi kdo zgoraj zapisan program stavbe spremeniti, četudi ta sloni na anketi in raznih drugih dokumentih, ni pa sprejemljivo, da bi kdor koli rekel, da prorgram še ni določen ali da bi ga v pol leta ne bil sposoben doreči. Žal pa je naš župan točno takšen – pravi, da program ni dorečen, hkrati pa ga v več kot pol leta ni bil sposoben doreči.

Ampak, ker mi je znano, da župan sprašuje, če mora biti v Narodnem domu ohranjena dvorana, ki je pravzaprav srce stavbe, in ali se jo sme preurediti v kaj drugega, mi je povsem jasno, zakaj stvari ne gredo naprej.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografije: Narodni dom, 1. julij 2007)

torek, 30. oktober 2007

VESELI ALI ŽALOSTNI DECEMBER?

O morda veselem decembru 2007.

V smislu dopolnitve zgodbe Ognjena svetloba laži, ki sem jo na blogu objavil pred dnevi, posredujem spodaj še zanimivo in pomenljivo informacijo v zvezi z urejanjem praznične osvetlitve mesta, ki jo je skupaj z odzivom na moj zapis posredoval DPM Mojca oziroma Janez Pavlin. Predvsem prvo zagotovo zanima tudi širšo javnost, ki se spet sprašuje, kakšen bo letošnji Veseli december in kako, pod kakšnimi pogoji dela so te stvari potekale zadnja leta in desetletja. Iz spodaj zapisanega sicer ni moč ugotoviti odgovora, navsezadnje tega lahko da le župan Mestne občine Novo mesto Muhič, vsekakor pa se še bolj jasno in bolj upravičeno poraja vprašanje, kako bo in ali sploh bo letos poskrbljeno za prireditveno dogajanje v času prazničnega meseca decembra, seveda pa tudi, kdo in kako bo poskrbel za praznično okrasitev in osvetlitev mesta. Časa za ureditev nečesa vsaj zglednega in regionalni prestolnici primernega pa ima novomeška občina vse manj.


Odziv Janeza Pavlina in DPM Mojca na moj zapis:

»Spoštovani Tomaž Levičar!

Prebrali smo tvoje pismo »Ognjena svetloba laži« in se kar strinjamo. Razmišljamo, da bo v prihajajočem decembru na to temo še kar nekaj polemike, saj mi, po tridesetih letih izgubljamo moči in smatramo, da nismo več kos tej nalogi. Pošiljamo ti kratko zgodovino nastajanja osvetlitve Glavnega trga, ki smo jo pripravljali za potrebe mestne občine in jo poslali, 23.10.2007.
V tem zapisu smo pozabili zapisati, kolika dela je vsako leto, ko se s stanovalci in lastniki hiš dogovarjamo za to krasitev. Pozabili smo omeniti, da nam zadnja leta stojijo ob strani gasilci GRC Novo mesto, ki nobene opravljene ure z dvižnimi vozili na trgu ne zaračunajo. Prav tako so prijazni delavci Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki nam vsako leto brezplačno postavljajo smreke in še mnogi drugi. V tridesetih letih smo minimalno nagradili le tri naše strokovne sodelavce s področja znanja elektrike, sicer pa smo vsa ta leta vsi delali brez »tolarja« nagrade, brez kilometrin, brez nadur za nočno delo - delali smo prostovoljno.

Morda je to naše početje v teh časih nerazumljivo!

Janez Pavlin«

Pismo DPM Mojca Mestni občini Novo mesto v zvezi s praznično osvetlitvijo mesta v decembru z dne 23. oktober 2007:

»Zadeva: Osvetlitev Glavnega trga

Novo mesto je pri izvajanju novoletne razsvetljave starega mesta zagotovo edinstven primer v Sloveniji, saj ga že 30 let pripravljamo kar s prostovoljci in delavci iz programa javnih del zaposlenih pri društvu Mojca. Začeli smo v času, ko se je Novo mesto med prvimi v Sloveniji pripravljalo na velike prireditve okrog Veselega decembra. Bili so časi, ko so bile v modi še povorke z nekaj tisoč sodelujočimi, bili so časi, ki so ob teh dogodkih priklicali na trg deset in več tisoč obiskovalcev. Bili so časi, ko so vsak dan na odru pred rotovžem nastopali takrat uveljavljeni glasbeniki, pevci in drugi gostje. Na trgu je bil cel mesec december več kot sto stojničarjev, ki so pokrili stroške tako nastopajočih, kot razsvetljave, ognjemeta, …

Tako je bil začetek Veselega decembra na Dolenjskem tudi začetek razsvetljave. Prve metre smo naredili pred 30 leti, medtem ko so naši delavci čuvali trg in vse na njem, so v stanovanjski prikolici pred rotovžem montirali vsak večer nekaj metrov svetlobnih nizov in tako je bilo vsako leto nekaj sto metrov razsvetljave več. Z leti je ugasnil novoletni sejem, ostalo je le nekaj stojničarjev za vzorec in s tega vira ni bilo več moč nadgrajevati razsvetljavo. Nekako pred petnajstimi leti smo s pomočjo Elektra uspeli pripraviti razdelilne omarice na sleherno hišo trga kar nam dobro služi še danes. Težav z montažo svetlobnih nizov na pročelja hiš je bilo z leti več, še posebej takrat, ko se je Slovenija osamosvojila. Ljudje so dobili moč in tako se je pričelo dogajati, da so nekateri prepovedali nameščanje svetlobnih lokov in nizov na svojo hišo. Tako je že ves ta čas neosvetljena Mladinska knjiga lastnika Milovana Dimitriča. Kar nekaj pa je takih, ki smo jih morali vsako leto prositi, da so nam dovolili okrasiti pročelje hiše še naslednja leta.

Zadnji dve leti, nam je s finančnim vložkom prvič pomagala tudi mestna občina (predlani z 1 mio SIT in lani z 2 mio SIT). V tem času smo razsvetljavo precej spremenili in obogatili, s svetlobnimi kačami, avtomati in tako povečali čar novoletne razsvetljave trga. Vsega, kar je decembra krasilo trg, je za zajeten kamion in lahko rečemo, da je razsvetljava kvalitetno pripravljena in bi kot taka lahko omogočala krasitev trga še naslednja leta.

Pri društvu Mojca smo glede montaže ugotovili, da tega dela ne zmoremo več, v programu javnih del imamo le dve starejši delavki. Prostovoljci in drugi, pa se nas glede teh naporov izogibajo. Večina krasitve je potrebno izvajati v času, da ne motiš utripa mesta. S pomočjo gasilcev GRC smo pročelja hiš v glavnem krasili ponoči, v mrazu in v vsakem vremenu. Še posebej je bilo naporno kontroliranje in servisiranje, saj je odgovornost zelo velika. Vsak dan v decembru in še nekaj dni v januarju je bila potrebna kontrola pred vklopom in izklopom. Lahko se pohvalimo, da zadnja leta ni bilo nikakršnih napak in večina ljudi je bila s takim načinom osvetlitve trga zadovoljna, kar je bilo razvidno tudi iz obširne ankete, ki jo je pripravila televizija Vaš kanal.

Ker imamo radi to naše mesto, smo zato še pravi čas (21. 9. 2007) o naši nameri, da letos ne bomo izvajali krasitve, obvestili župana Alojza Muhiča, kasneje tudi podžupana Rafka Križmana. Slednji nam je zagotovil, da je v pripravi razpis. Do danes ga še nismo videli in smatramo, da bo počasi zmanjkalo časa, zato smo se oglasili po tej poti. Predlagamo, da bo najceneje za mestno občino, če našo razsvetljavo odkupi in z razpisom najde drugega izvajalca okrasitve Glavnega trga.

Upamo, da se bo čim bolj uspešno spopadel z lastniki novih fasad in da bo pripravil še lepši trg kot je »bil naš«.

Mi bomo v decembru še vedno počeli tisto, kar moramo. Čaka nas obdaritev 4.000 otrok v sedmih občinah in triintrideset obdaritev. Pri vsem tem nam ljudje stojijo ob strani.

Pa še to: že vsa leta smo opozarjali vse dosedanje župane, da je potrebno sprejeti odlok o krasitvi trga in prireditvah na trgu, do danes ni to uspelo še nobenemu županu.

Želimo, da nas v zvezi s tem čimprej pokličete na razgovor, da ne bo prepozno, lahko pa imate v žepu tudi drugačno odločitev.

Povejte, hvala in lep pozdrav!

Pripravila:
Renata Škrbec

Vodja Veselega decembra:
Janez Pavlin«

NAPREDEK: KAPITELJSKA CERKEV



Investitor: Škofija Novo mesto
(Fotografije: 12. oktober 2007)

POWER TO THE PEOPLE!

O (ne)ugotavljanju odnosa občank in občanov do dejanj občinske vlade.

Pred dnevi me je sestra, ki, ko ne dela, kar mora, da zbere za kruh in ostale neobhodnosti, neutrudno brska po dogajanju v tujejezičnem svetu, opozorila na zanimiv projekt, ki poteka v nekaterih državah v Evropi oziroma v nekaj mestih. O podobni reči pa je z Rickenom Patelom - Avaaz.org včeraj tekla debata tudi na BBC-ju. Zato je morda trenutek zrel, da si to stvar na kratko ogledamo tudi na lokalnem nivoju. Gre pa za vprašanje participatorne demokracije in e-demokracije.

Vzpodbujanja oziroma omogočanje participatorne demokracije je posebej zanimivo in tudi nekaj realnejše v tem, v našem času, seveda iz dneva v dan celo bolj, saj nam vsaj v našem okolju oziroma v tako imenovanem razvitem zahodnem svetu tehnologija, navedemo lahko denimo internet, mobilni telefon in razne elektronske medije, nudi dobre možnosti, da stare sanje postanejo nova resničnost, namreč da politikom vzamemo oziroma zmanjšamo možnost samovoljnega sprejemanja (strateških) odločitev in da jih počasi zreduciramo na menedžerje, na izvajalce odločitev skupnosti. Seveda taka paradigma zahteva tudi odgovoren odnos javnosti, a to je že drug problem. Če v en pojem združimo navedeni cilj in nam danes razpoložljiva sredstva, dobimo pravzaprav e-demokracijo in njej podobno e-participacijo. To pa je nekaj, kjer novomeška občina, smo pač lokalni, silovito šepa. Ne le glede tistega dela besede, ki se napiše »demokracija«, ampak še bolj glede tistega, ki se napiše »e«. To dvoje povezati pa se naša občina zaenkrat celo sploh ne trudi, čeprav bi se že iz nekih drugih razlogov morala.

Tak razlog, čisto zadosten razlog, je denimo vprašanje zagotavljanja kvalitete dela skladno s standardom ISO 9000. Občina Novo mesto je imela nekaj let v rokah in tudi po stenah pisarn certifikat o kakovosti dela oziroma o skladnosti dela z navedenim standardom. A očitno se je delo topogledno sčasoma poslabšalo, saj je lani lani certifikat izgubila. In ga še vedno ni uspela pridobiti nazaj.
Eden od očitkov komisije, ki je ocenjevala skladnost dela novomeške občine s tem standardom, je bil tudi, da občina ne ugotavlja zadovoljstva uporabnikov (občanke in občani) s storitvami. Da jih torej ne anketira ali kako drugače preverja njihovo razpoloženje. Prav na začetku tega leta so na občini sicer dejali, pač v odgovoru na svetniško vprašanje gospe Novak (LDS), da bodo ta in ostale probleme odpravili. Konec oktobra, torej po kakšnih 9 mesecih, v času, v katerem zna človek roditi celo otroka, ni o rezultatih te ankete ne duha ne sluha. A to je le en problem, ki izkazuje, da novomeški občini ni kaj dosti do ugotavljanja, kaj si občanke in občani mislijo o njenem delu in očitno ji tudi do izgubljenega certifikata o kakovosti dela ni kaj prida. Recimo ob tem, da je preverjanje zadovoljstva javnosti z delom občine le res spodnji nivo participatorne demokracije.

A tudi sicer je novomeška občina precej zaprta vase. Namreč celo občinskim svetnikom, ki morajo sprejemati pomembne odločitve glede razvoja, župan in uprava nudita le skop obseg informacij o dogajanju na občini. Raje povedo premalo, kot preveč. Celo na pobudo, ki sem jo prav v oziru na te probleme dal pred časom, da naj občina vse študije, raziskave, analize, razne druge podatkovne baze ipd, ki jih pripravlja oziroma jih zanjo pripravljajo zunanji izvajalci, objavi na svojih spletnih straneh, niso reagirali. Pa vsi dobro vemo, kako zelo pomembno za udeleževanje v procesih odločanja je, da ima človek na voljo veliko in predvsem dobre podatke. Da je občina ukinila tudi spletni forum, na katerem bi lahko aktivno komunicirala s široko javnostjo, ker se jim ga ni ljubilo moderirati, je tudi že dolgo znano. Kot beremo v časopisu Park pa se občinarjem neredko ne ljubi odgovarjati niti na novinarska vprašanja, k čemur so sicer celo z zakonom zavezani. In tako naprej.

Takemu obnašanju občine ostro nasprotujem. Vedno se mi je zdelo pomembno vedeti, kaj o dejanjih, še bolj pa kaj o namerah izvoljene oblasti meni javnosti, ki jo dejanja oblasti zadevajo. V preteklih par letih, ko sem aktivno sodeloval pri nekaterih projektih na občini, sem se potrudil v zvezi z njimi pridobivati tudi stališča javnosti. Tudi z javnomnenjskimi raziskavami. V zvezi s starim mestnim jedrom, igrišči, prometom ipd smo jih nekaj izvedli med različnimi skupinami javnosti. In ena od teh je bila celo obsežnejša internetna anketa. Vse so bile objavljene na internetu.

Sodelovanje občine z javnostjo, pa naj si gre kar za odločanje ali le konzultiranje, bi prineslo mnoge koristi. Med pomembnejše pa vsekakor lahko uvrstimo možnost doseganja večje družbene sprejemljivosti razvoja občine ter sprejemanja boljših, kvalitetnejših odločitev, saj, kakor so nas učili in smo izkusili, več glav več ve.
Je pa res, da je tak »power to the people« način dela sila nevaren za slabo oblast, saj jo lahko razgali v celoti njene borne pojave …


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

ponedeljek, 29. oktober 2007

ŽUPAN IN OSTRŽKOV NOSEK

O odločitvi župana, da v novomeškem proračunu zmanjša sredstva za prenovo vrtcev in o neresnosti ali celo neresnici, ki jo je septembra napisal novinarjem v zvezi z Vrtcem Ostržek.

Cicifuj
Na 9. seji občinskega sveta je bil obravnavan tudi rebalans proračuna, ki ga je večina svetnikov vsem pomanjkljivostim navkljub celo podprla – če se dobro spomnim, je bil rezultat glasovanja 18 za in 8 proti. Med slednjimi sem bil seveda tudi jaz.
Ena od sprememb, ki jih je z rebalansom predlagal župan Lojze Muhič, je bilo tudi zmanjšanje sredstev na proračunski postavki 02 091115 Investicijski odhodki – Vrtec Ciciban na Ragovski ulici, ki so namenjena prvi izmed treh faz prenove vrtca. Sredstva za prenovo vrtca je zmanjšal za kar 160.000 evrov, torej iz dosedanjih 400.000 evrov na le 240.000 evrov. 40% manj! Župan je rekel, da to ne bo prineslo negativnih posledic za vrtec. Jaz se s tem seveda ne strinjam.

Objekt enota vrtca Ciciban na Ragovski ulici se ne prenavlja v celoti, pač pa samo ena tretjina objekta. Prenova v tej fazi zajema prenovo treh igralnic in telovadnice. Vrednost prenove te tretjine je ocenjena na 400.000 evrov, prenova celega vrtca Ciciban na Ragovski ulici pa bo po ocenah občine stala 1.600.000 evrov.

Ta tretjina tega vrtca je praktično tudi vse, kar občina na tem področju letos dela, čeprav je Muhič, kakor se spomnimo, pred volitvami obljubil, da bo prenovil dva vrtca letno. Obljubo je torej na ravni prvega leta svojega županovanja zmanjšal za kar 6-krat!

Županov nos je kot Ostržkov
Pa še nekje je župan Muhič spet požrl besedo. Meseca septembra je Muhič pripravil novinarsko konferenco, na kateri je javnosti poročal o svojih rezultatih po devetih mesecih dela. Bil je nezadovoljen s svojim delom, toda v gradivu, ki ga je pripravil novinarjem, z njim je na 9. seji seznanil tudi občinske svetnike, pa je vendarle pustil nekaj upanja vsaj za vrtce. Pri poglavju B. Investicije na področju šolske in predšolske vzgoje, kulture, športa in občinske uprave, je pri podpoglavju »Obnova in dograditev Vrtca Ostržek«, ta se nahaja nad OŠ Bršljin, zapisal:
»V skladu z začrtanim načrtom za leto 2006 je Vrtec Videk, ki se je nahajal v industrijskem kompleksu Novoteks, prodan. Z novim lastnikom je dogovorjeno, da se bo predšolska vzgoja v omenjenem vrtcu nemoteno izvajala do avgusta 2008, ko naj bi vrtec izpraznili, otroke, ki sedaj obiskujejo vrtec Videk, pa bi preusmerili v Vrtec Ostržek (Pednjped), za kar imamo izdelano projektno dokumentacijo za obnovo obstoječega vrtca in dozidavo treh dodatnih igralnic. Investicija je ocenjena na 1,6 milijona evrov. Potrebnih sredstev za pričetek investicije ob sprejemanju proračuna MO Novo mesto za leto 2007 ni bilo mogoče zagotoviti, zato je v rebalansu proračuna MO Novo mesto za leto 2007, ki je že v pripravi, predlagano, da se za obnovo in dograditev Vrtca Ostržek zagotovi vsaj 400.000 evrov, tako da bi se postopki za realizacijo predvidene investicije pričeli takoj po sprejetju rebalansa. Da bo investicija lahko zaključena do jeseni prihodnjega leta, pa bo preostala sredstva potrebno zagotoviti s proračunom MO Novo mesto za leto 2008.«

V rebalansu proračuna za leto 2007 seveda župan v resnici ni zagotovil niti enega dodatnega evra za prenovo Vrtca Ostržek, kaj šele, da bi jih bilo, kakor je župan napovedal v gradivu novinarjem, 400.000. Ko je bil župan s strani občinskega svetnika Klemenčiča (SDS) opozorjen na ta problem, ni župan trenil niti s trepalnicami.

Peticija za vrtec Ostržek – Dobro jutro
Peticija za vrtec Ostržek – Radio Krka
Peticija za vrtec Ostržek – Radio 1
Peticija za vrtec Ostržek – Radio Krka
Peticija za vrtec Ostržek - Park
Vrtec Ostržek - Novomesto.org

Drago novo leto 2008
Bo župan Muhič, ki nujno delo hladno prelaga iz meseca v mesec in finančne obveznosti iz enega leta v drugo oziroma naslednje leto, v letu 2008 v proračunu res lahko zagotovil:
-1.600.000 milijona evrov za prenovo vrtca Ostržek, ki, tako sam pravi, mora biti končana do septembra 2008 in zraven
-160.000 evrov za dokončanje 1. faze prenove vrtca Ciciban, ki bi morala biti poravnana že letos, in zraven
-500.000 evrov, če ocenimo približno, za realizacijo 2. faze prenove vrtca Ciciban, in zraven še
-morebiti tudi sredstva za prenovo kakšnega drugega vrtca?

Morda sem nerealen, ampak težko bo tole. Zatorej se mi tudi zdi, da zaradi takega županovega dela, ki ne upošteva nobenih zastavljenih rokov, vendarle bodo precej velike in resne negativne posledice ne le za Vrtec Ciciban ampak še za kakšnega drugega.

Oh, ko bi naš župan vsaj imel kakšno vilo Plavolasko, tako je imel Ostržek, ki bi mu, kar ona sicer počne, izpolnjevala želje in ga spremenila v pravega možakarja!


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

nedelja, 28. oktober 2007

POBUDE IN VPRAŠANJA - 9. SEJA

Na 9. seji občinskega sveta, bila je v četrtek, 25. oktobra 2007, sem pri točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1. STRATEGIJA RAZVOJA MO NOVO MESTO – vprašanje
Na moj predlog, ki sem ga podal ob sprejemanju proračuna 2007, da naj občina v proračunu vendarle upošteva strategijo razvoja e družbe in akcijski načrt, ki sta bila pripravljena pred časom, je bil odgovor občine tudi, da bo občina oziroma projektna skupina, ki jo bo imenoval župan, pripravila splošno strategijo razvoja občine do leta 2010 (glejte: Predlog odloka o proračunu MO Novo mesto za leto 2007 – druga obravnava, str. 13; 16. maj 2007). Glede na to, da je bil odgovor pripravljen sredi maja, zdaj pa je že konec meseca oktobra, ter da ima občina celo podžupana Grilla, ki je zadolžen za strateška vprašanja, me zanima:
Kdaj je bila ustanovljena projektna skupina za pripravo strategije razvoja občine do leta 2010? Kdo so njeni člani in kdo skupino vodi? Kolikokrat doslej se je skupina sestala in katere točke dnevnega reda je obravnavala? Katere aktivnosti so bile doslej izvedene v zvezi s pripravo strategije?
Kako pri pripravi strategije sodelujejo občinska uprava, javni zavodi in podjetja, številna novomeška društva, podjetja ter seveda zainteresirani posamezniki?
Kdaj bo strategija pripravljena za obravnavo na občinskem svetu – če se dobro spomnim, je podžupan Grill napovedal, da bo to že v jeseni?
Katere sektorske strategije ima MO Novo mesto sicer že pripravljene?

2. STRATEGIJA RAZVOJA ŠPORTA - vprašanje
Odbora za okolje in prostor ter za komunalo in promet sta na svoji 2. skupni seji, ki je potekala 19. aprila 2007, pri 1. točki dnevnega reda oblikovala sklep, da županu MO Novo mesto predlagata, da občinska uprava takoj prične z izdelavo strategije razvoja športa, iz katere bodo razvidne in definirane tudi potrebe po športni infrastrukturi.
Prosim za podatke o vseh odtlej izvedenih aktivnostih v zvezi s tem oziroma kako je župan na pobudo odborov sploh reagiral.

3. ČASOPIS NOVO MESTO - vprašanje
Ob drugi obravnavi proračuna občine za leto 2007 je župan v odgovorih in pojasnilih na pripombe ob prvi obravnavi predloga odloka o proračunu MO Novo mesto za leto 2007 navedel, da bo prva številka občinskega časopisa Novo mesto izšla jeseni, pred tem pa bo župan, kakor je bilo navedeno, imenoval tudi novega urednika, deloma pa naj bi spremenili tudi odlok. (glejte: Predlog odloka o proračunu MO Novo mesto za leto 2007 – druga obravnava, str. 15; 16. maj 2007).
Zanima me, katere od v odgovoru navedenih aktivnosti so bile doslej izvedene in kdaj točno v letošnji jeseni naj bi časopis Novo mesto izšel.

4. PROJEKTNE SKUPINE - vprašanje
Zanima me, katere projektne skupine, katerih ustanovitev omogoča 12. člen Odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave MO Novo mesto (UL RS 128/2004), je doslej ustanovil župan, kakšne točno so njihove naloge, rok izvedbe nalog, kdo so njihovi člani, kolikokrat in za kaj so se skupine sestale in kaj so doslej te skupine naredile.

5. TELOVADNICA STOPIČE – vprašanje, pobuda
Časopis Park je poročal, da naj bi MO Novo mesto v Stopičah zgradila športno dvorano v velikosti preko 1.700 m2, za kar menda občina že vodi neke aktivnosti.
Zanima me, iz katerih dokumentov občine izhaja namera gradnje športne dvorane v Stopičah, ki za okoli 900 m2 odstopa navzgor od normativov za gradnjo telovadnic ob šolah in ki navajajo h izgradnji cca 820 m2 velike telovadnice ob taki šoli. Glede na to, da iz take odločitve, kot je navedena v Parku, izhajajo tudi večje proračunske obveznosti, s katerimi občinski svet ni bil nikoli seznanjen, menim, da bi bilo primerno in nujno za tako odstopanje od normativov pridobiti tudi stališče občinskega sveta, saj se sicer lahko zgodi, da občinski svet kasneje proračunske obveznosti za gradnjo tako velikega objekta ne bo potrdil, s čimer bodo nastali nepotrebni stroški zaradi neustreznih oziroma nepotrebnih že izvedenih aktivnosti (natečaj, projekti…).

6. NEKDANJI VRTEC JANKO – vprašanje
Prosim za podatek, kakšne so namere občine v zvezi z njenim objektom na Kettejevem drevoredu, v katerem je bil nekoč vrtec Janko in na podlagi česa so namere utemeljene.

7. OBJEKT ZA GLEDALIŠČE – vprašanje, pobuda
Z ureditvenim načrtom Novi trg je na lokaciji med Seidlovo cesto in Ulico talcev predvidena izgradnja gledališkega objekta, s čimer naj bi dolgoročno uredili prostorske pogoje za delovanje gledališča Anton Podbevšek Teater. Lokacija naj bi se urejala na podlagi arhitekturnega natečaja, občina pa mora seveda tudi odkupiti zemljišče in pred investicijo najti zasebni kapital, ki bo, kakor je omogočeno, sovlagal v projekt.
Zanima me, katere aktivnosti v zvezi s tem je doslej izvedla občina. Dajem pa tudi pobudo, da naj se čimprej pripravi natečaj za ureditev območja, predlagam, da se v natečaj vključi tudi območje nekdanje Povhove tovarne, kjer se menda tudi pričakuje prenovo. Občina naj tudi intenzivira razgovore z ministrstvom, ki bo objekt morebiti prodalo po preselitvi gostinske šole na Bajnof oziroma jo k prodaji pravzaprav navajajo omejujoči pogoji razvoja za dejavnosti, ki niso povezane z gledališčem oziroma šolstvom.

8. PLEČNIKOV SPOMENIK IN PARCELA – pobuda
Dajem pobudo, da naj MO Novo mesto čimprej odkupi parcelo oziroma del parcele v Bučni vasi, na kateri stoji spomenik NOB, ki ga je izdelal arhitekt Jože Plečnik. Kot je znano, je to edino Plečnikovo delo v novomeški občini in celo širše, zato je povsem smiselno njegovo varovanje tudi s pomočjo ureditve lastniških odnosov.

9. EDVARD RAVNIKAR – 100 LET ROJSTVA – vprašanje
Že pred časom sem na občinskem svetu dal pobudo, da naj občina ustrezno obeleži stoletnico rojstva arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki je bil rojen v Novem mestu in je najvidnejši arhitekt Slovenije v 2. polovici 20. stoletja. Občina se je tedaj odzvala naklonjeno.
Zanima me, kako naloge v zvezi s tem potekajo, kdo jih vodi in kakšna obeležitev sploh bo ter kdaj.

10. RAZPISI EU – vprašanje
Prosim za podatek, kako potekajo aktivnosti MO Novo mesto in njenih zavodov v zvezi s prijavami raznih projektov za pridobitev finančnih sredstev s strani skladov oziroma programov EU. Zanima me, kdo na občini aktivnosti v zvezi s tem usklajuje, kateri projekti točno se pripravljajo na posameznih področjih dela občine (kultura, šport, raziskave, podjetništvo, turizem, komunala…), na katere razpise točno bodo prijavljeni, kdaj in za kakšno višino sredstev bodo kandidirali.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

MESTO BREZ INTERNETNE SMETANE

O internetu na novomeški občini in o konferenci o iskalnem marketingu - SKIM, ki jo je vzpodbudil in soorganiziral someščan Primož Žižek.

Poznam kar nekaj nadpovprečno sposobnih ljudi, tako so opredeljeni po moji subjektivni, a drznem si reči, da kritični presoji, seveda Novomeščank in Novomeščanov, ki so šli iz tega mesta, ker mesto iz tudi povsem nerazumnih in ne nujnih razlogov ni nudilo možnosti razvoja njim in njihovim projektom. Ob misli na to mi vedno znova postane malce slabo. Komu drugemu bi moralo biti pa nekaj bolj slabo.
Eden od takšnih ljudi morda postaja Primož Žižek, moj sicer dragi prijatelj, ki je na svoji burni poti v tem mestu naredil že toliko stvari, da se nihče ne more zmrdovati nad njim, bi jih pa storil še več in še večje, če bi njegove tukajšnje projekte kdo podprl malce bolj jasno in bolj znatno.

Tudi internet Primožu ni tuj, posebej pa mu je ljub. Pred leti je sodeloval tudi v projektnem svetu novomeškega župana, vodil ga je Čedo Jakovljević (Infotehna), ki se je ukvarjal s pripravo strategije in akcijskega načrta razvoja tega področja. Poleg županovega projektnega sveta za univerzo je bil to pravzaprav edini izmed številnih projektnih svetov, ki jim je sploh uspel kak spodoben rezultat dela. Oboje, namreč strategijo in akcijski načrt, so tako rekoč pred rokom pripravili. Toda za tem ni bilo na pripravljeno delo nobenega smiselnega odziva s strani občine. Kar je seveda vsaj nenavadno.

Letos sem ob sprejemanju proračuna na to strategijo in na ta akcijski načrt opozoril župana Muhiča, a me je mimogrede odpravil, na način, ki je že nekako uveljavljen. Da ni denarja, pravijo. A denar v resnici je, le da gre za manj nujne zadeve. Pa sem že vajen takega odnosa - ne pa tudi sprijaznjen s tem. Si pa pač mislim, da kdor še ni uspel zagrabiti interneta v svoje roke, ta je že daleč za prihodnostjo. To velja tudi za občine. In Primož to dobro ve, saj se tudi na tem področju loteva različnih projektov, tudi raziskav s svojim podjetjem. Eden od teh projektov, katerega pobudnik je in sedaj tudi šef programskega odbora, je t.i. SKIM – namreč Slovenska konferenca iskalnega marketinga. Prva je potekala minuli teden v Ljubljani na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije. Razmišlja pa praktično o tem, kako na internetu tudi kaj zaslužiti – če smem vse skupaj poenostaviti. Saj te zadeve zakomplicirati jaz itak ne bi znal.

Več o tem ter tudi Primoževe razmisleke si je moč prebrati na:
http://www.skim.si
http://www.vest.si/2007/10/24/na-spletu/
http://www.vest.si/2007/10/19/skim-denar-na-spletu/
http://mobilnipotepi.blog.siol.net
http://www.e-laborat.si

Če bo kdaj župan Muhič podprl razvoj interneta in storitev povezanih z njim, torej vsaj denimo začel izvajati (novelirano) strategijo razvoja in akcijski načrt novomeške občine na tem področju, bomo lahko veseli. Novo mesto je imelo priložnost, da se vsaj v slovenskem merilu postavi visoko, če že ne najvišje na tem področju, a se ji je in se ji očitno še naprej odpoveduje.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

sobota, 27. oktober 2007

OBČINA LAŽE O IGRIŠČIH

O novem kupu laži Mestne občine Novo mesto, tokrat o lažeh, ki se navezujejo, kar je posebej grozljivo, na otroška igrišča.

Čeprav imam načeloma silovito dobre živce, vzkipim pa prej oziroma raje zaradi ustvarjanja bolj dramske podobe situacije, kot pa vsled kakšne druge notranje potrebe, mi te občinske laži že po malem presedajo, še posebej zdaj, ko vidim, da so se začeli lagati še v povezavi z otroškimi igrišči. To je pa res malce preveč odurno.
Ni mi zagotovo jasno, ali ne poznajo zadev, ker čepijo le v svojih pisarnah, in zato iz lastne nevednosti govorijo v bistvu le krotke, a vendarle nevarne neresnice, ali pa namenoma, brezsramno govorijo laži. Oboje je slabo. Prvo zato, ker je naloga občinarjev, da načrtujejo in spremljajo način porabe javnih proračunskih sredstev, drugo pa, ker je enostavno slabo pa pika. Menda lahko vsak razumen človek ve, zakaj bi laž, ki jo izreka javna inštitucija, bila slaba reč. A laži na žalost marsikoga res ni težko razkriti, zato jim v bodoče predlagam, da se jim izogibajo vsaj zato, če že kakšnega drugega razloga ne najdejo.

K zadevi. Na 8. seji občinskega sveta sem postavil svetniško vprašanje v zvezi z aktivnostmi občine na področju urejanja igrišč. Dobil sem odgovor na 9. seji. In ker sem malce nejeveren Tomaž, sem na nekaj primerih preveril, če so odgovori skladni s stanjem v prostoru. Da niso skladni z razumom, mi je bilo že itak jasno.

Celega odgovora, ki so mi ga posredovali, ne mislim tule ponavljati, še vedno sem ogorčen, ker jih ne objavljajo na občinskih spletnih straneh, pač pa jih vzamem le toliko, da bo povsem dovolj, da brez pristranskosti dokažem, da lažejo in da delajo povrhu slabo.

Takole recimo pravijo v odgovoru, ki so ga pripravili 24. oktobra 2007, torej pred tremi dnevi – bodite pozorni na čas, v katerem govorijo:
»V letu 2007 so bila ali bodo opravljena dela na naslednjih otroških in športnih igriščih:
a) Obnovljeno je bilo igrišče pri vrtcu Kekec v Novem mestu.
b) Pri osnovni šoli Drska bo postavljeno trenutno največje otroško igrišče v Novem mestu z večimi večnamenskimi igrali, klopmi, koši za smeti …
d) Postavljena je nova ograja ob športnem in otroškem igrišču na Smrečnikovi ulici.
i) Obnovljeno je (drugič v dveh letih) športno igrišče za Sparom v Bršljinu (postavljeni so novi koši, popravljena ograja, začrtano igrišče za košarko, obnovljene klopi).

Najhujša stvar je zapisana pod i), a bom moral malce potrpeti, da pridem do tam, da bom lahko to reč opisal in prikazal s fotografijami, ki so bile posnete nič prej in nič kasneje kot danes, torej 27. oktobra 2007, dopoldan.
Povedali smo, kaj so rekli na občini, izpovejmo na kratko zdaj še stanje k posameznim točkam.

a) igrišče pri vrtcu Kekec ni obnovljeno v prav nikakršnem smislu. Naj to jasno izkaže tudi igralo na fotografiji. Vsak, ki je kdaj bil na igrišču, ve, kaj mu manjka. Kdor želi videti več, naj si igrišče sam ogleda.

b) Pri osnovni šoli Drska se res prav zdaj postavljajo nova igrala ob že obstoječih igralih, a poznavanje stanja igrišč v Novem mestu na novomeški občinski upravi je očitno tako slabo, da ne vedo, da s par igrali, ki jih namestijo ob obstoječa ob tej šoli, pač ne moreš narediti »trenutno največjega otroškega igrišča v Novem mestu«. Naj si gredo večja ogledati recimo pod Regrčo vas ob potok Težka voda, ob vrtec Labod, ob vrtec Kekec, ob vrtec Ciciban, na Jakčevo ulico, v Plavo laguno, pa da ne naštevam dalje, ker mi bo postalo dolgčas.
Sicer pa jim čestitam za odločitev, da ob šoli Drska in ob tem velikem naselju, ki se imenuje Ulica Slavka Gruma, uredijo še eno malce večje igrišče za otroke. Še kakšno drevo bi lahko posadili, da bo kdaj kaj sence na igrišču.


d) Ograja na Smrečnikovi ulici še ni postavljena. Bo pa najbrž res. Se očitno nekaj dela na tem. A kakor kaže, bodo zamenjali le mrežo, ne pa cele ograje, kar pa ni nek hud uspeh. Pa še to je treba dostaviti, da ograja ograjuje le športno igrišče, z otroškim igriščem pa nima prav nič opraviti.


i) No, in končno točka i). Ampak tu mi v bistvu zmanjka besed. Fotografije igrišča za Sparom povedo vse o velikosti igrišča in o stanju opreme – preluknjan tobogan, uničena vzmetna gugalnica, manjkajoča nihajna gugalnica, peskovnik brez mivke … Kdor pa se spozna na košarko, bo ugotovil tudi šlamparijo na košu. Je stvar sploh vredna komentarja? Reč je za inšpektorja za varnost pri delu! In če se ne mislijo na tej »naši« občini podvizati, jim ga bom zagotovo nakopal na glavo, ker tu pa govorimo o varnosti otrok, če že ne o njihovem veselju, in gre torej za malo preveč resne stvari, pri katerih se ne gre igrati z lažmi in nedelom!


V izvenmestne kraje, ki so jih navedli, da so tam nekaj postorili (Potov vrh, Podgrad, Koroška vas, Uršna Sela), nisem hodil na opazovanje »opravljenega« dela, ker toliko časa pač nimam. Tudi jim ne mislim dokazovati, koliko igral in igrišč sploh niso uredili ali celo popravili, tega je res preveč, čeprav so v odgovoru še zapisali:
»j) Poleg navedenega je Agencija za šport urejala, popravljala, obnavljala, pospravljala in vršila košnje na večini otroških in športnih igrišč v mestnih krajevnih skupnostij MO Novo mesto. V letošnjem letu je bilo do sredine oktobra na teh delih opravljeno preko 1000 delovnih ur.«

A konec koncev niti ni moja naloga, da opravljam posel, ki ni moj. Zato plačujemo občinsko upravo, ta pa očitno Agencijo za šport.
Kot mestni svetnik bom naredil stvar bolj enostavno. Na naslednji seji, ki bo čez dobra dva tedna bodo od mene dobili ponovno vprašanje v zvezi s temi igrišči, zraven bo še pobuda, in tokrat bom zahteval čisto podroben opis opravljenega. Naj kar povem, kako se bo to približno glasilo:
»Spoštovani! Na oktobrski seji občinskega sveta sem prejel vaše odgovore na moja vprašanja o urejanju igrišč v občini, ki sem ga postavil septembra. Glede na to, da je bil odgovor nepopoln, predvsem pa glede na to, da je bilo zapisanih nekaj neresnic, vprašanje tokrat ponavljam in nadgrajujem.
Stanje: Prosim, da posredujete natančen pregled stanja otroških in športnih igrišč v MO Novo mesto, ki so na površinah v lasti MO NM, oziroma s katerimi upravlja ali jih je uredila občina. Posebej naj bodo navedena igrala, ki so poškodovana ali neuporabna – lokacija, tip igrala, vrsta poškodbe ipd, izveden ukrep, čas in cena ukrepanja.
Delo: Prosim za podrobno informacijo o tem, katera dela na igriščih so bila opravljena v letu 2007. Informacija naj vsebuje točno navedbo: a) vrste in količine del oziroma igral in ostale opreme, ki so bila na novo izvedena, postavljena ali popravljena na posameznem igrišču, b) ceno del (na m2 ipd) oziroma nakupa ter ureditve posameznega igrala na posameznem igrišču, c) dobavitelja igrala oziroma podjetje, ki je opravilo popravilo oziroma izvedlo dela, d) datum, ko je bilo posamezno delo opravljeno.
Načrti: Dajem pobudo, da naj Agencija za šport na podlagi lastne ocene stanja (ne pa na podlagi prispelih vlog) pripravi program urejanja igrišč za leto 2008 in 2009, ki ga mora potrditi občina, v vednost pa naj se ga dostavi občinskemu svetu.«

In potem se bom seveda spet sprehodil po igriščih in preveril, kako je z resnico in z racionalnostjo potrošnje proračunskih sredstev. In lahko jim bom povrhu še povedal, koliko je bilo z enako količino denarja postorjeno v letih, preden je stvari v roke prevzela Agencija za šport.

Povem naj samo še to, da je skrajno nestrokovno, je pa resda za birokrate sila udobno, da se otroška in športna igrišča v občini po novem ureja kar na osnovi prošenj, ki prihajajo na občino. To je totalno nedopustno! Občina mora sama vzdrževati pregled stanja teh površin, ocenjevati potrebe glede na stanje obstoječih površin, glede na razvoj naselij, število otrok v gravitacijskem območju, bližino vrtcev, šol ipd, strokovna priporočila ter na podlagi tega vzdrževati obstoječi fond igral oziroma igrišč, jih nadgrajevati in seveda urejati nova. Jasno, po prioritetah, ki se jih določi glede na število otrok v naselju oziroma gravitacijskem območju igrišča, obstoječe stanje ipd. Vse ostalo je čista bedarija, ki se je lahko spomnijo samo oni, ki bi vse radi uredili s premetavanjem papirjev in vlog v lastni pisarni.

Najbrž mi ni treba ponavljati, da je za vzdrževanje in urejanje igrišč v naši občini odgovorna Agencija za šport Novo mesto, ki jo vodi celo podžupan Rafko Križman, odgovoren za področje družbenih dejavnosti.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(Fotografije: 27. oktober 2007)

petek, 26. oktober 2007

OGNJENA SVETLOBA LAŽI

O visokem funkcionarju občine in njegovem svetovalcu, pa še o Janezu Pavlinu, Primožu Žižku in o osvetlitvi Glavnega trga.

Zadnje čase imam, kakor kaže, probleme z resnico. V bistvu to ni moj problem, ampak je to problem enih drugih ljudi, ki pa se me vendarle malce tudi dotakne, predvsem pa mi elokventno govori o naravi tega mesta in nekaterih »meščanov«. Ta, ki mi je danes skušal nevede popiti živce, pravzaprav ni meščan, je pa zato sila visok funkcionar novomeške občine.

Začelo se je s tem, da sem srečal Janeza Pavlina na Glavnem trgu. Janeza Pavlina in njegov DPM Mojca poznajo praktično vsi in seveda jaz tudi. Doslej sva se z Janezom Pavlinom dobro razumela, morda še posebej zato, ker so mi všeč tako energični ljudje, kot je on. In njemu energije in glasu in dobre volje, včasih, če je ravno sila, pa tudi slabe volje, res ne manjka. Toda danes je bilo drugače. Današnjemu srečanju z njim bi smel reči le »srečanje«. Se je hotel kar zmuzniti mimo in me spregledati. Nisem se pustil in se ga ustavil in povprašal po počutju, ki sem ga ocenil za sila slabega. Pa ni bilo slabo, pač pa je bil le razočaran nad mano, saj sem menda kar naenkrat največji nasprotnik njegove decembrske okrasne osvetlitve starega mestnega jedra oziroma Glavnega trga pa še kup drugih pripomb menda imam. Tako je rekel. No, tako mu je bilo pač povedano. Povedal pa mu je to že omenjeni zelo visoki funkcionar občine, ki je bil skupaj s svojim svetovalcem na sestanku z Janezom Pavlinom in katerega imena ne izdam samo iz tega razloga, da bi me bilo enostavno preveč sram, če bi širna javnost, kaj šele tujina, izvedela, da živim v mestu, kjer visoki funkcionar občine trosi naokoli grde laži, da bi dosegel meni sploh ne jasne cilje.

Visokemu funkcionarju občine se zaradi takih nespodobnih dejanj, v katere vpleta še mene, seveda ne obetajo prav nič mirnejši časi, celo nasprotno, to me podžiga, da mu pogledal še ostreje pod prste. In to bom tudi storil. Vzel si bom čas in prišel zadevi počasi do dna.
Lahko pa tu in še enkrat več, to torej ne bo prvič in tudi ne prvič javno, povem nekaj kratkega o Janezu Pavlinu in njegovi osvetlitvi Glavnega trga - kolikor jaz pač poznam zadeve, pa jih morda ne poznam do obisti.

Janeza Pavlina sem, če se dobro spomnim, spoznal pred kakšnimi petnajstimi leti, ko smo se on, Primož Žižek in jaz vozili po mestu z nekim jugotom. Ali z nečim podobnim. Jaz sem sedel zadaj. Onadva pa spredaj. Janez Pavlin je vozil. Primož Žižek pa je med vožnjo po mestu gor in dol radostno vpil v megafon in reklamiral neko MKC-jevsko prireditev. Teden mladih, se mi zdi, da je to bil. Bilo je čudovito. No, vsaj zanimivo. Za tista leta. In podobno je šlo naprej, saj smo se včasih oziroma sem ter tja znašli z ramo ob rami ob organizaciji kakšne zadeve. Že od prej pa se ga spomnim kot novinarja Dolenjskega lista in seveda kot organizatorja velikih novoletnih zabav na trgu, kjer sem se sem ob kakšnih štirih zjutraj enkrat celo sam znašel. In bilo je še kar rajanje. Ljudi kot listja in trave. Cirka 1990. leto. No, zdaj me ta forma več ne zanima. Me pa zanima, kaj in koliko dela in je naredil Janez Pavlin v našem mestu in kako osvetljuje in razsvetljuje, fizično in duhovno, tole naše mesto. To mu je šlo vsa desetletja, odkar se peča s prireditvami in otroci ter mladino, dobro od rok. Mnogo jih je osrečil, kakšnega pa morda tudi malce ne. A v demokraciji šteje večina.

Kar zadeva pa osvetlitev pa morda le naslednje. Zasnova osvetlitve, kakor jo pripravlja Janez Pavlin z DPM Mojca, je bolj ali manj ustrezna. Z nizi svetil namreč poudarja bistvene elemente arhitekture Glavnega trga, poudarja konture stavb, arkadne hodnike in deloma okenske odprtine, dominantno stavbo pa izpostavlja z močnejšo, aktivnejšo potezo. Svetloba je bela oziroma rumena, razen posamični poudarki, kar v veliki meri odvrača od našarjenosti. No, mnogo več zadržkov imam do tehnične izvedbe teh del. A se pri tem zavedam, da je nizka raven tehnične izvedbe posledica dejstva, da Janez Pavlin, ki se ravno tako, kot vsi ostali, zaveda problemov v zvezi s tem, to že vsa leta dela z izjemno majhnimi sredstvi, pomoči občine pa ni nikoli dobil kaj dosti obilne, posebej pa ne za ureditev te okrasne osvetlitve, s čimer bi lahko obseg osvetlitve povečal in odpravil seveda tudi tehnične pomankljivosti ureditve.

Naj še dodam, da je občina v prejšnjem mandatu skušala pristopiti k rešitvi tega problema, pridobila za to tudi informativne ponudbe, če se dobro spomnim je pri tem sodelovalo podjetje Telux, a smo se pač morali nehati ukvarjati z zadevo, saj je bilo ugotovljeno, da bi le prva faza prenove oziroma izvedbe kvalitetne, tehnično brezhibne praznične osvetlitve občino stala okoli 18.000.000 sit. Minimalno. Tedaj pa tega denarja nihče ni želel dati. Tako je to. Poudarek pri urejanju smo skušali dati javnemu prostoru, saj je problem poseganja na zasebne objekte v mestu preveč znan in ga zna rešiti bolj ali manj očitno le Janez Pavlin, ki mu iz leta v leto uspe s svetili začuda okrasiti skoraj vse hiše na Glavnem trgu.

Tako je to. Vse ostalo, torej tudi tisto, kar o meni in mojem stališču do te osvetlitve govori visoki funkcionar občine gospodu Janezu Pavlinu, je seveda navadna laž, ki si je nekdo na takem položaju niti približno ne bi smel privoščiti. Ampak eni očitno niti pri tem nimajo mere.

Visokemu funkcionarju občine ne mislim razlagati bontona, in iz njega predvsem tega, kakšna naj bo vloga in pomen resnice v negostilniških debatah, lahko pa mu rečem, da si želim, da bi v prihodnjih letih uspel narediti za to mesto vsaj približno toliko, kot je doslej uspel Janez Pavlin. Seveda proporcionalno glede na moč, ki jo ima. Če je še kaj upanja, da tega visokega funkcionarja doseže svetloba tozadevnega spoznanja in uspeha, pa res ne vem.


Tomaž Levičar

P.S.: Ampak je pa ta zadevščina z vsakovrstnimi lažmi kar zabavna reč, pa čeprav je v svojem najljubšem socialnem okolju nisem ravno vajen. Očitno se tako dela v nekih drugih krogih. A ta nadležni ogenj, ki ga zaneti iskra laži, se da pogasiti. In to bi moral vedeti vsak gasilec.

četrtek, 25. oktober 2007

MUSI SE NE MUSAM

O Entente Florale, Studiu D, Musi in Levičarju.

Morda najbolj sprevržen način novinarskega dela je, da svoje teze oziroma zgodbe gradi s kombinacijo splošno znanih in kar trdnih dejstev ter težko preverljivih laži. To je princip, ki očitno ni tuj novinarjem oziroma avtorjem oddaje Mačji rep na Studiu D, na radijski postaji, ki ji sicer kar rad prisluhnem. Pred leti so se na tej postaji lahko dičili tudi s prav dobrimi informativnimi oddajami. Pa so jih ukinili in očitno je navzdol zdrknil tudi odnos do novinarskega dela in odnos do ljudi, ki jih obravnavajo v svojih prispevkih. Mačji rep pač ni informativna oddaja, čeprav ima očitno tudi take ambicije, je pa satirična oddaja, nekakšna novinarska satira, kar koli bi že to lahko bilo. A si snovanje satire očitno predstavljajo malo na hojladri in zato pečajo med sabo resnico in laž. To pa ni lepo.
Ne želim in ne morem učiti novinarjev obrti in jim vcepljati delovno etiko, svetujem lahko nekaterim zgolj, da si preberejo vsaj Kodeks novinarjev, če je zadeva bolj zagatna, pa kvečjemu, da si nekaj časa ogledujejo FDV od znotraj.

Kakor koli, oddajo Mačji rep so predvajali tudi danes. V njej so napletli tudi zgodbo, v kateri so skušali brez jasnih vzročno-posledičnih povezav združiti mene in moje tegobe in moje domnevne probleme s spominom ter seveda razvpito lepotno tekmo Entente Florale. Povedali so, če naj strnem, da urnebesno tožim čez ta dogodek, ki se ga je letos udeležila novomeška občina, in to navkljub temu, da se je občina Novo mesto na to tekmo, ki je bila, kakor naj bi jaz trdil, v »nepotrebnem času«, prijavila že pred par leti, pač v času, ko sem bil jaz svetovalec »župana Boštjana«, in sem bil odgovoren za urbanizem. O vsem, kar so napletli, v nadaljevanju ne mislim polemizirati, pač pa bom zgolj o tem, kdaj se je ta Enetente Florale zgodil in zakaj in skladno s čigavo voljo je to bilo. Razkril bom dovolj jasno, da je avtor oddaje, torej gospod Musa, v svoji resni šali govoril neresnico.

Za začetek naj povem, da sem jaz za pojem Entente Florale izvedel šele letos. To je bilo moje prvo soočenje z njim in mislim, da tudi novomeška občina kdaj prej s tem ni imela nič.
Novo mesto morda doslej ni poznalo tekme Entente Florale, je pa zato tudi Novo mesto že dolga leta del tekmovanje »Moja dežela - lepa in gostoljubna«, ki ga vodi Turistična zveza Slovenije. Na tekmovanje »Moja dežela – lepa in gostoljubna« se mesto ne prijavi, pač pa Turistična zveza Slovenija kraje ocenjuje neodvisno od njihove volje. Kar je tudi prav. Na tem tekmovanju so naselbine razdeljene v več kategorij. Novo mesto pa spada v kategorijo »Večja mesta«. V tej so poleg Novega mesta še Celje, Jesenice, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nova gorica in Velenje. Skupaj torej devet mest.
Če me spomin ne vara, novinarji pa bodo to zlahka natančneje preverili, je bilo Novo mesto na tem tekmovanju leta 2003 uvrščeno na 7. mesto, če ne celo na 8. mesto, skratka povsem zadaj, no, leta 2006 pa je zasedlo že kar 3. mesto. Po mojem mnenju, ki sloni na poznavanju vseh navedenih mest, taka visoka uvrstitev ni ravno upravičena, morda so moje oči bolj kritične, a tako je pač bilo. Napredek, torej.

Najmanj tretje mesto na tekmovanju »Moja dežela – lepa in gostoljubna« pa je, kakor so mi povedali na Turistični zvezi Dolenjske in Bele krajine, in lahko bi se s kakšnim vprašanjem pri njih pomujal tudi gospod Musa, pogoj za morebitno uvrstitev na tekmovanje Entente Florale.
Državna komisija, predsednik projektnega sveta Entente Florale je trenutno kar na bližnji šentjernejski župan Hudoklin, za to tekmovanje nato povabi mesta od prvega dalje, če prvo odkloni, povabi drugega, in če udeležbo na tekmovanju odkloni tudi drugouvrščeno mesto, potem povabi tretje mesto. In tako naj bi po mojih informacijah prišlo do vabila Novo mesto, ki je bilo lani pač tretjeuvrščeno na državnem tekmovanju Turistične zveze Slovenije.
Kdaj se je MO Novo mesto odločila za udeležbo na tekmovanju Entente Florale? Seveda ne pred leti, kakor misli in javno govori novinar Studia D, ampak je odločitev glede udeležbe na tem tekmovanju bila sprejeta šele letos. Nič prej. O tem so se na novomeški občini odločili februarja, morda marca letos. Natančneje danes v Kabinetu župana nisem uspel izvedeti. Jutri pa bodo gospodu Musi zlahka servirali povsem točen odgovor. To iskanje natančne informacije pač prepuščam novinarju, jaz se s tem ne mislim ukvarjati, da bi sebe ščitil pred slabim delom novinarja. Voljo po tekmovanju pa so aktualni oblastniki izražali še tega julija, župan denimo na radiu Krka pa tudi že prej, o zadevi je poročal tudi časopis Dobro jutro in seveda še mnogi drugi.
Torej prijava na ta Entente Florale nima prav nikakršne zveze z mano ali z »županom Boštjanom«. Kvečjemu si pač v vsem tem smem pripisati le del »zaslug« za žal le tretje mesto na tej evropski tekmi, na kateri je Šentjernej pred leti osvojil kar srebrno medaljo. A to je pač že drug problem.

Čeravno po dejanjih tega ne kaže, pa upam, da je gospod Musa novinar vsaj po duši. Zato mi najbrž ne verjame na besedo in bo stvar raziskal do konca, šel bo do virov, preveril pri vseh akterjih … Zatorej mu posredujem nekaj kontaktov, kjer bo lahko izvedel več in celo vse, kar mora vedeti:
-Turistična zveza Slovenije, gospa Černe – 01 43 41 670 (o tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna)
-Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine, gospod Barbo (o tekmovanju Moja dežela – lepa in gostoljubna na območju Dolenjske)
-Mestna občina Novo mesto, gospa Pirc – 39 39 204 (o prijavi občine na tekmovanje Entente Florale)
-nacionalni koordinator Entente Florale, gospod Hudoklin – 393 35 60 (o Entente Florale v Sloveniji)
-Tomaž Levičar, 040 151 141 (o odnosu do slabo opravljenega novinarskega dela)

Za konec morda še to: Ker mi je novinar Musa v prispevku hudomušno predlagal, da bi mi ne škodila uporaba Bilobila, ta pač pomaga pri spominu, mu moram odgovoriti, da s spominom nimam kakih večjih težav, bi pa znalo biti, da bi mi ob novinarstvu, kakršnega promovira on, bistveno bolj prav prišel kak Persen.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

sreda, 24. oktober 2007

FOTOKOPIRNICA MO NOVO MESTO

O tem, kaj mi (pre)plačujemo.

No, še naslednje, kar spada k pripravi in sprejemanju odloka o organizaciji občinske uprave, pa moram vendarle še pokazati, vsaj za primer, je sploh edini?, da bomo nekaj izvedeli o silni »originalnosti« novomeške občinske uprave, o njenem spoštovanju avtorskega dela, o razumevanju lokalnosti razmer in navsezadnje o smislu plačevanja uprave in zunanjih izvajalcev za tako delo.

Za lažje spremljanje spodnje atrakcije sem similarne odseke sicer tekočega teksta, ki si ga lahko v originalu preberete na pripisanih internetnih povezavah, označil s ciframi. Primerjati je seveda treba ljubljanski in novomeški tekst ob enakih cifrah.

Poglejmo si torej za primer ekscerpt iz obrazložitve k osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, ki je bila pripravljena aprila 2007 (http://www.ljubljana.si/file/671602/6is-1t.pdf , str. 15):
1) Poleg navedenega cilja pa z osnutkom odloka predlagana reorganizacija mestne uprave predstavlja začetek izvajanja projekta racionalizacije poslovanja mestne uprave, predvidenega v Programu Zorana Jankovića »Za Ljubljano z nasmehom« (5. 9. 2006), kar je poglavitni cilj novega odloka.
2) Sedanja organiziranost mestne uprave ne zagotavlja učinkovitega opravljanja nekaterih
funkcij.
3) V organizacijskem smislu so oddelki in službe velikokrat delovali nepovezano in kot samozadostne celote.
4) Prihajalo je do podvajanja nalog, kadrov in sredstev, s tem pa do zapletenega in neracionalnega poslovanja za občane in druge uporabnike storitev mestne uprave.
5) Seveda pa spremembe narekuje tudi zahtevnejši odnos uporabnikov, ki se zavedajo, da občina ni sama sebi namen, ter zahtevajo izboljšanje kakovosti storitev in zniževanje stroškov.
6) Predlagane spremembe organizacije mestne uprave bodo skupaj z drugimi načrtovanimi ukrepi pripomogle k učinkovitejšemu in uspešnejšemu izvajanju njenih nalog.

Zdaj pa še ekscerpt iz obrazložitve k odloku o organizaciji občinske uprave MO Novo mesto, ki je bila "pripravljena" oktobra 2007 (http://www.novomesto.si/media/doc/svet/seje/2007/9.%20seja%20OS%20MO%20NM%20-%2025.10.2007/7%20dni/07.%20Obrazlozitev%20k%20Odloku%20o%20organizaciji%20obcinske%20uprave.pdf , str. 5):
1)
Predlagani osnutek odloka reorganizacije Občinske uprave Mestne občine Novo mesto predstavlja začetek racionalizacije poslovanja uprave, kar je tudi poglavitni cilj novega odloka.
2) Sedanja organiziranost občinske uprave ne zagotavlja učinkovitega opravljanja nekaterih nalog oziroma funkcij uprave.
3) V organizacijskem smislu so oddelki in službe velikokrat delovali nepovezano in kot samozadostne celote.
4) Zaradi podvajanja nalog so se povečevale potrebe po kadrih in s tem tudi stroški. Posledično temu je prihajalo do zapletenega in neracionalnega poslovanja za občane in druge uporabnike storitev občinske uprave.
5) Uporabniki se zavedajo, da občinska uprava ni namenjena sama sebi, ampak pričakujejo kakovostne storitve in znižanje stroškov. To je tudi cilj, ki mu s predlogom nove organizacijske strukture sledimo.
6) Predlagane spremembe bi bistveno pripomogle k učinkovitejšemu in uspešnejšemu izvajanju njenih nalog.

Je mar to odmev? Ali pa je to enostavno način dela novomeške občinske uprave, ki ga mi nevedneži drago plačujemo? Ne bi bilo mar bolj enostavno, da novomeško občino priključimo ljubljanski in bo tedaj vse skupaj, tako kot očitno poteka že zdaj, kar ljubljanska občinska uprava pripravljala in opravljala še za naše mesto?

V bistvu nimam nič proti takemu načinu dela, na nek način sodelovanje med občinami, če bi to res bilo kaj takega, imam pa proti takemu načinu dela, ki je dejansko kraja, precej za povedati v primeru, da se za tako xerox delo drago plačuje iz davkoplačevalskih žepov – kar pa je očitno žal tako prav v primeru MO Novo mesto!

Je že res, da tako nekateri pišejo svoje diplome in magisterije, ne spodobi pa se, da tako dela občina!

Tomaž Levičar
Mestni svetnik

REORGANIZACIJA NAMESTO REGENERACIJE

O županovi navidezni reorganizaciji novomeške občinske uprave, ki jo je pripravilo ptujsko podjetje, čeravno zna tak posel denimo ljubljanska občina opraviti povsem sama.

Zaostajanje pri uresničevanju obljub
Župan Lojze Muhič še vedno ni uresničil svoje obljube, ki se glasi, da bo število zaposlenih v občinski upravi skrčil za 30%. To mu doslej ni uspelo niti v najmanjši meri. Zakaj se mu to zmanjšanje sploh zdi smotrno, ne vem, vem pa, da je to javno obljubil in vem, da se od politikov, posebej od takih, ki pravijo, da bodo boljši od prejšnjih in ostalih, pričakuje, da svoje obljube uresničujejo.

Zmanjšanje števila zaposlenih v občinski upravi bi zagotovo prineslo prihranke pri porabi proračuna na postavki plače zaposlenih ter pri podobnih izdatkih, ki jih ima občina v zvezi z njimi in njihovim delom, zmanjšala oziroma izničila pa bi se tudi aktualna prostorska stiska, ki pa je resnici na ljubo predvsem posledica slabega dela pri reševanju tega že dolgo znanega in pričakovanega problema. Z manj zaposlenimi na občini pa je na drugi strani seveda mnogo težje uresničevati razvojne projekte, župan si jih je na papirju zadal veliko, in celo z zakoni zahtevane naloge občine. Kako bi oziroma kako bo, ko bo župan obljubo uresničil, občina s kar 30 zaposlenimi manj izvajala vse naloge, ki jih ima oziroma udejanjala svoje razvojne projekte, ki si jih postavlja, pa jaz ne znam povedati, še predstavljati si tega ne zmorem. To, upajmo, ve župan Muhič, ki je takšno na nek način smelo obljubo, vsekakor je javnosti všečna, po zagotovo poglobljenem premisleku podal.
Je bil njegov premislek res poglobljen? Zanimivo namreč je, da v gradivu odloka o organizaciji občinske uprave, pod katerim se je podpisal kar sam, tokrat navaja morebitno zmanjšanje kadra le za od 6 do 8 %. To pa je seveda že bistvena razlika od obljubljenega.

MO NM - slovenski rekorder po številu zaposlenih
Kakor koli, novomeška občina ima danes med vsemi slovenskimi mestnimi občinami očitno daleč največ zaposlenih glede na število prebivalcev občine. Po par mesecev starih podatkih je na novomeški občini 96 zaposlenih (31. 5 2007). Občina pa ima skoraj 35.000 prebivalcev. To pomeni, da je v občinski upravi zaposlenih cca 2,75 oseb na 1000 prebivalcev. Ko primerjamo to s podatki iz drugih večjih slovenskih občin, vidimo, da je precej za Novim mestom, a vendarle na drugem mestu, občina Koper, ki ima »le« 2,55 zaposlenih na 1000 prebivalcev, Ljubljana jih ima denimo le 2,07, Kranj pa celo zgolj 1,78 zaposlenih na 1000 prebivalcev. (vir: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6912 ).
Še bolj zanimiva bi bila seveda primerjava števila zaposlenih glede na velikost proračuna občine – kar pa naj obelodani kdo drug.

Dvojni stroški
Če župan ni zmanjšal števila zaposlenih v upravi, pa se je zdaj vendarle lotil reorganizacije. Zanimivo je, da je za pripravo reorganizacije občinske uprave najel zunanjega izvajalca in to celo izvajalca s Ptuja. Zakaj je to sploh pomembno?

Najprej o vprašanju, ali občina sploh rabi zunanjo inštitucijo, da to delo opravi. V Ljubljani so ta odlok recimo pripravili kar znotraj uprave, s pomočjo projektne skupine, ki jo je ustanovil župan, vodil pa jo je podžupan Čerin. Zagotovo je tako bolj racionalno in bolj gospodarno.
Novomeška občina ima, kar je v tej zadevi pomembno povedati, vendarle že sprejet Odlok o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave MO Novo mesto. Veljavni odlok pa v 22. členu pravi, da za kadrovske zadeve in za organizacijo dela v občinski upravi skrbi Kabinet župana - dejansko je to Kadrovska služba. Torej je povsem jasno, kdo bi za to moral poskrbeti, da občini ne bi bilo treba zapravljati denarja za najemanje zunanjih izvajalcev. Navsezadnje si lahko celo mislimo, da na občini daleč najbolje poznajo probleme, s katerimi se soočajo zaradi morebiti slabe organizacije uprave. Ker so na občini za izvajanje teh nalog zaposleni ustrezni strokovnjaki, pa mora biti nedvoumno tudi to, da morajo znati probleme oblikovanja ustrezne organizacijske sheme sposobni tudi rešiti.
Če se bo župan za vsa dela, ki jih morajo po odloku in sistemizaciji delovnih mest opravljati zaposleni na občini, odločal najemati drage zunanje izvajalce, potem nas ne sme čuditi, da bo še naprej ugotavljal, da večine zaposlenih na občini sploh ne rabi, ne bo nas pa smelo čuditi niti to, da mu bo zato vedno znova zmanjkovalo denarja v proračunu za druge zadeve, saj bo pač na eni strani plačeval tiste na občini, ki zaradi njegovih nenavadnih odločitev ne delajo, kar bi morali in mogli, na drugi strani pa bo plačeval še tiste zunaj občine, ki delajo tisto, kar bi morali in zmogli tisti na občini, če bi jih župan zadolžil. Skratka, spet narobe svet.
Vsekakor bo zanimiv podatek, treba ga bo še pridobiti, koliko denarja bo občina morala odtehtati zunanjemu izvajalcu za njegovo delo.

Druga polemike vredna reč pa je torej, da je župan za pripravo tega odloka najel podjetje s Ptuja – podjetje Sirius. Vem, da zveni čudno, ampak želim, da se sliši poudarek na tem, da najeto podjetje ni iz novomeške občine. Jaz nimam prav nič proti temu, da je podjetje s Ptuja in tudi ne, da je to Sirius. Če ima reference, jaz jih pri tem podjetju za tako delo sicer nisem našel, in ceno, ki je ugodnejša od drugih ponudnikov, potem naj dela. A župan bi moral misliti drugače, če bi želel ostati zvest samemu sebi. Ujel pa se je žal kar v lastno zanko. Pred časom je Muhič namreč na občinskem svetu skupaj s svojimi strankarskimi kolegi jasno in glasno povedal, da je treba dela, ki jih oddaja občina, poverjati podjetjem v lokalnem okolju. Zato da denar ostane tu. Sliši se prikupno. Toda zakaj potem tega dela niso oddali lokalnemu podjetju oziroma ustanovi, saj bi v lokalnem okolju lahko našli izvajalca za to nalogo, predvsem pa bi jo seveda lahko izvedli kar znotraj občinske uprave? Bi morda to lahko pojasnil direktor novomeške občinske uprave? Lahko pa da tudi ne bo. Skratka, delajo kakor jim kdaj ravno paše. Fleksibilnost trdnih načel.

Ključ od nepravih vrat
Reorganizacija torej. Mnogi, posebej radi pa sveži župani mislijo, da je reorganiziranje uprave čarobna formula do uspešnosti občine. Morda je. Kakor kje. V Novem mestu po mojem mnenju še zdaleč ni.
Kolikor je meni poznano delo v novomeški občinski upravi, vidim možnost doseganja večje učinkovitosti dela predvsem v kvalitetnejšem vodenju uprave, v sprejemanju pravočasnih in pravih odločitev, v sposobnosti oblikovanja kvalitetnih ciljev, v sposobnosti motiviranja zaposlenih in v ustvarjanju vzpodbudnih pogojev dela oziroma delovnega okolja in odnosov, v sposobnosti privabljanja najboljših kadrov v organizacijo, v motiviranju zunanjega okolja za doseganje ciljev organizacije … To vse pa je moč udejanjati praktično kar ob današnji podobi organizacije novomeške občine - le vodstveni kader mora biti dober. Reorganizacija je v oziru na obstoječo organizacijo občinske uprave dandanes, menim, najmanj učinkovit, najmanj relevanten ukrep.

Spremembe
O sami vsebini sprememb, ki jih pripravlja župan na področju organizacije občinske uprave z novim odlokom bi težje kaj kritičnega rekel, saj seveda nisem posvečen v to znanost in bolj detajlno tudi ne v naloge občine na prav vseh področjih. Navsezadnje pa imam oblikovano stališče, da je primerno županu prepustiti, da si organizacijo občinske uprave uredi po lastnih potrebah oziroma pričakovanjih, seveda pa skladno z zakonodajo – četudi intimno menim, da zapravlja čas in precej denarja za sploh ne nujen posel.

Toda. S pomočjo analogije se mi vendarle nemudoma postavi kakšno vprašanje ob pripravljenem odloku. Vem namreč, da se naloge občin, ki jih morajo po najrazličnejših zakonih opravljati, po obsegu med sabo ne razlikujejo kaj prida od občine do občine. Zato me enostavno čudi, da novomeški odlok nekaterih nalog, ki so navedene denimo v ljubljanskem tozadevnem odloku, ki je bil sprejet le par mesecev prej, sploh ne navaja. Da o tem, da je besedilo najbrž neizščiščeno, niti ne govorim. Primer? V 8. členu odloka, kjer navajajo naloge Kabineta župana, je recimo zapisano, da ta načrtuje in koordinira medobčinski, medregijsko in mednarodno sodelovanje, par alinej nižje pa piše, da kabinet opravlja naloge s področja mednarodnih odnosov MO Novo mesto. Mar ni slednje zaobjeto že v prvem? Ter v istem delu navaja tudi, da kabinet opravlja naloge s področja komuniciranja in odnosov z javnostmi, malo višje piše, da kabinet načrtuje in organizira obveščanje javnosti, malo nižje pa še, da kabinet sodeluje pri obveščanju na spletni strani MO Novo mesto. Mar ni prva navedena alineja povsem dovolj, ostalo pa navaden pleonazem? In tako naprej, da ne hodim ravno od dolgočasnega primera do dolgočasnega primera dalje …

Kar me je pri vsebini sprememb odloka tudi zelo presenetilo je, da se je župan odločil odpraviti službo notranje revizije, ki jo sicer terja 100. člen Zakona o financah. Župan Muhič se je to nalogo, ki pa mora potekati stalno, odločil poveriti kar zunanjemu izvajalcu. Le kdo to bo in koliko bo računal? Zanimivo je tudi, da si župan, kakor piše v odloku, očitno s pomočjo zunanjih izvajalcev revizije želi revidirati tudi delo ustanov, ki jim občina daje pomoč. V zadevo nisem povsem poklican, a se mi zdi, da tako enostavno pa ne moreš brskati po aktih oziroma bilancah ustanov, ki jim zgolj pomagaš. No, ničesar ne trdim, saj bodo to na seji najbrž že pojasnili.

Še bolj nenavadno me je zabavalo dejstvo, da se je župan odločil ukiniti tudi drugo delovno mesto, ki je bilo doslej organizirano izven organov občinske uprave, namreč službo za zaščito in reševanje, najbolj zato, ker naj bi te naloge odslej opravljali kar v Oddelku za družbene dejavnosti. Ali res to sodi tja?

Seveda me čudi tudi, da je župan z levo roko ukinil Oddelek za krajevne skupnosti in komunalne zadeve ter Oddelek za kmetijstvo in turizem. Ampak to je pač njegov pogled na organizacijo, ki mu bo kar najbolj služila v preostalih 3 letih mandata. Če ga bo vsaj do druge obravnave na občinskem svetu uspel strokovno obrazložiti, potem najbrž ne bo imel nikakršnih problemov pri potrditvi svojega predloga na občinskem svetu. Zaenkrat mu to obrazložiti še ni uspelo.

Pripravljen odlok neskladen s poslovnikom
Nikakor pa ni moč zanemariti in prepustiti volji župana vprašanja ustrezne priprave odloka in vodenja postopka. Zato je treba jasno povedati, da je župan Muhič občinskim svetnikom za 9. sejo v zakonskem roku dostavil nepopolno gradivo tega odloka, kar je povsem zadosten in celo nujen razlog, da se ga tokrat vrže z dnevnega reda. Problema sta dejansko dva – čas dostave gradiva in vsebina gradiva.

Obrazložitev k odloku je župan dostavil kasneje, kot je dostavil besedilo členov, ki ga je posredoval v zakonitem roku najmanj 14 dni pred sejo. Obrazložitev, ki mora sicer biti integralni del zadeve, pa je prispela šele teden dni za tem. To je seveda nedopustno, saj je povsem jasno, kako se pripravi odlok, ki se ga posreduje občinskemu svetu. V drugem odstavku 82. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pač tudi za župana jasno piše, in to mora vedeti tudi župan, da mora odlok vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.
Pri tej šlampariji, gre za še en kamenček v mozaiku aktualne občine, ki pa poleg vsega ostalega tudi izkazuje neurejenost na občini ter nezadovoljivo kvaliteto vodenja in dela.

Toda ne le to, da je obrazložitev odloka župan svetnikom poslal šele teden dni kasneje, kakor je predvideno s poslovnikom, ampak povrhu obrazložitev odloka sploh ni ustrezno pripravljena.
Poglejmo si zato 82. člen Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. V tretjem odstavku tega člena piše, da mora obrazložitev obsegati razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Čeravno se obrazložitev k temu odloku sploh ne drži strukture, ki je (bila) na novomeški občini uveljavljena pri sprejemanju odlokov, lahko vendarle rečemo, če smo malce benevolentni, da so razlogi za sprejem odloka v obrazložitvi na kratko, a vseeno sila pavšalno navedeni, ocena stanja praktično ni navedena itd. Vsekakor pa v obrazložitvi odloka niso niti najmanj navedene finančne posledice sprejetja odloka – čeprav mora biti v grobem vsakomur povsem jasno, da takšne posledice bodo, recimo: novo ali zmanjšano zaposlovanje; nove tiskovine, žigi in sistem označevanja zaradi novih imen organov …, pa stroški dela priprave sprememb odloka, ki jih je opravil zunanji izvajalec, stroški zunanjega izvajalca revizije ipd.

Očitno ima torej župan še kar probleme s pripravo gradiv za občinski svet, čeprav je bil na te in podobne probleme opozarjan praktično iz seje v sejo v dosedanjem mandatu, saj se te napake, ki v preteklosti sploh niso bile praksa, že več mesecev ponavljajo. Upajmo, da ta navada ni postala županova železna srajca in del njegovega železnega repertoarja.

Primerjava gradiv
Bralcem, ki jih problem bolj podrobno zanima, predlagam tudi ogled gradiv za sprejem tozadevnih odlokov oziroma odlokov iz nekaterih drugih občin:
Ljubljana – odlok v 1. obravnavi
Ljubljana – odlok v 2. obravnavi
MO Maribor – odlok v 1. obravnavi
MO Kranj – odlok v 2. obravnavi
MO Koper - odlok
MO Nova gorica – odlok
MO Celje – odlok


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

ŠPORTNI OBJEKTI V OBČINI

O jutrišnji okrogli mizi, ki jo pripravlja Društvo Novo mesto, o novomeških športnih objektih

Okroglo mizo o problemu Portovala in športa je napovedal podžupan Križman že pred okoli pol leta, a to ni bilo izvedeno. Stvari zdaj v majhnem delčku popravlja Društvo Novo mesto. Seveda pa to vendarle ne bo nadomestilo nujne obširnejše razprave, ki bi jo morala v različnih oblikah vzpodbuditi in izvesti občina, ter priprave strategije na področju športa, ki jo je županu že pred meseci predlagal novomeški Odbor za okolje in prostor.

Vabljeni torej na "Četrti četrtek", 25. oktobra, v Narodnem domu v Novem mestu, kjer bo tekla beseda o:
1. Problematika arhitekturnega natečaja Novi trg - ob 19.15
2. Okrogla miza o športnih objektih in perspektivah razvoja šporne infrastrukture v Novem mestu - ob 20.00

Več na:
http://www.drustvo-novo-mesto.si

Glejte tudi:
http://www.novomesto.org/?id=6047&t=1&msave=0&m=0
http://www.novomesto.org/?id=6912&m=0&t=1

Tomaž Levičar

torek, 23. oktober 2007

KOLIKŠNA DENARNA KAZEN ZA ŽUPANA?

O hudem kršenju zakona o javnih financah, ki so si ga privoščili na občini, in hkrati nadaljevanje jare kače o Entente Florale.

Novomeška občina z županom in vsemi podžupani vkup očitno nikakor ne zmore napraviti red pri svojem delu. Slabosti, nedoslednosti in celo kršitev je vse več in so celo vse hujše. Le upamo lahko, da stvari ne bodo napredovale iz že itak slabega na še mnogo slabše. Že to, da je župan zdaj občino ob izvajanju proračuna in v zvezi s pripravami na tekmo Entente Florale pripeljal še k hujši kršitvi Zakona o javnih financah je pravzaprav kaplja čez rob.

Kaj sploh je hujša kršitev zakona o javnih financah? Zakon jih opredeljuje več vrst, a ena izmed hujših kršitev je tudi to, da se v nasprotju z določili zakona prevzame obveznost ali izplača sredstva proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva. Zakon za tako kršitev predvideva kaznovanje odgovorne osebe neposrednega uporabnika proračuna z denarno kaznijo v višini od 500.000 sit do 1.500.000 sit (seveda sedaj preračunano v evre).
Neposredni uporabnik proračuna so po 5. točki 3. člena Zakona o javnih financah tudi občinski organi ali organizacije ter občinska uprava, odgovorna oseba pa je seveda v primeru občine župan. V zvezi z izvrševanjem proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu, kakor navaja tudi 18. člen občinskega odloka o proračunu.

Po tem splošnem, a pomembnem uvodu lahko že preidemo h konkretni zadevi.
Župan Muhič je na dnevni red 9. seje občinskega sveta, ki bo v četrtek, 25. oktobra 2007, uvrstil tudi točko »Predlog odloka o spremembah odloka o proračunu MO Novo mesto za leto 2007«, torej rebalans proračuna. Predlaga tudi spremembe na proračunski postavki 11 056001 - Vzdrževanje zelenih površin. Predlog sprememb te postavke župan razlaga z naslednjim zapisom: »Sredstva namenjena vzdrževanju zelenih površin se povečujejo za 110.000 EUR. V proračunu za leto 2007 niso bila zagotovljena sredstva za dodatno urejanje mesta za sodelovanje na tekmovanju za urejenost mest Entente Florale. V okviru tega projekta je bilo potrebno sanirati okolico ob poteku trase ocenjevalcev.«
Tokrat se seveda ne bomo spotikali ob vprašanje smisla nastopanja na takih lepotnih tekmah, ki očitno tudi niso poceni, pač pa le ob razmerje med županovim načinom poslovanja ter zakonodajo. Župan Muhič, kakor v prej navedenem besedilu tudi sam povsem neposredno priznava, javna sredstva očitno zapravlja za nekaj, kar z občinski proračunom sploh ni bilo predvideno oziroma/ter v obsegu, ki je močno nad razpoložljivimi sredstvi proračuna. Kot smo pa že ugotovili iz zakona, pa sme občina prevzemati le obveznosti, ki so predvidene s proračunom in tudi le v obsegu, ki je predviden s proračunom. Tokrat se je županu Muhiču očitno zelo zalomilo – in primer niti ni povsem osamljen.

Na proračunski postavki 11 056001 - Vzdrževanje zelenih površin je s proračunom, ki je bil sprejet meseca maja, občina predvidela 174.854 evrov.
Da župan pred sprejetjem proračuna za letošnje leto ni vedel za obveznost, ki jo je občini nakopal s tekmo Entente Florale? To po zakonu itak ne bi bilo opravičilo, a povrhu je župan tedaj moral že zelo dobro poznati tudi finančne posledice udeležbe te tekme. Proračun je bil namreč sprejet konec maja, torej že zelo v času, ko je župan vedel, da se udeležuje tekme Entete Florale. Prvi sestanek organizacijskega odbora je bil, kakor je poročal denimo Radio Krka, pač že 20. aprila, kar je debel mesec pred sprejetjem občinskega proračuna. Torej je kristalno jasno, kdaj se je že kaj vedelo in kako bi se lahko načrtovalo, da ne bi bilo sedaj hude kršitve zakona o javnih financah.

Toda navedenega obsega sredstev občinskega proračuna na postavki Vzdrževanje zelenih površinniti ni možno zapravljati po mili volji in za kar koli, ampak le za namene, ki so opredeljeni z obrazložitvijo proračunske postavke.
Obrazložitev pa predvideva naslednja dela: »Vzdrževanje zelenih površin, ki je opredeljeno kot obvezna gospodarska javna služba in se izvaja preko koncesionarja. Obsega 81.944 m2 urejanja zelenih javnih površin z višjim standardom vzdrževanja (10 x letno) v samem mestu, preko 100.000 m2 sprehajališč z nižjim standardom vzdrževanja (3 x letno) in preko 25.000 m2 otroških igrišč (standard vzdrževanja ročna košnja 3 x letno in strojna košnja 3 x letno). V letu 2007 se bodo v redno vzdrževanje vključila tudi novonastala sprehajališča, brežine pri trgovskih centrih, zeleni pasovi ob parkiriščih, novonastala igrišča, ki do letos niso bila vključena v redno vzdrževanje zelenih površin in zaradi katerih je nastajal prenos sredstev iz leta v leto.«
Vemo torej za vrsto del, podrobneje so sicer razložena v letnem programu vzdrževanja zelenih površin, za katera se sme črpati s te postavke, in vemo torej tudi za velikost sredstev, ki se jih za navedeno sme porabiti. Le to torej in prav nič drugega. Mi to vemo, župan pa očitno ne in ni.

Kar želi sedaj narediti župan Muhič je to, da bi od občinskega sveta izsilil pokritje za plačilo v preteklem času nastalih nezakonitih obveznosti. In to kar v višini preko 110.000 evrov! To mu lahko celo uspe. Morda. Ne bo pa mu uspelo znebiti se teže nezakonitega početja.

Kdo bi moral ukrepati? Prvi na vrsti je Nadzorni odbor Mestne občine Novo mesto, vodi ga Franc Bačar, ki po 38. členu Statuta Mestne občine Novo mesto nadzoruje tudi namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna in nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. Zatem pa se bo z zadevo očitno moral ukvarjati tudi proračunski inšpektor oziroma Ministrstvo za finance ali Računsko sodišče.

Za v bodoče lahko Muhiču predlagamo le, da si prebere in prebira Zakon o javnih financah, predvsem pa naj si zapomni 2. člen zakona, ki govori o ciljih in načelih zakona, denimo 11. odstavek, ki pravi: »(11) Neposredni uporabniki lahko prevzemajo obveznosti in izplačujejo sredstva proračuna v breme proračuna tekočega leta samo za namen ter do višine, ki sta določena s proračunom, in če so za to izpolnjeni vsi z ustavo, zakoni in drugimi predpisi določeni pogoji, če s tem zakonom ni drugače določeno.«
Če tega ne bo prebral in razumel, se mu bo še kdaj zgodila denarna kazen zaradi kršenja Zakona o javnih financah.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografija: 10. julij 2007)