Bila je zadnja seja občinskega sveta v prejšnjem mandatu. Udeležil sem se tudi te, ker mi je bilo vedno zanimivo spremljati razprave občinskih svetnikov o bolj ali manj zahtevnih temah, če že ne zaradi vsebine pa dostikrat toliko bolj zaradi pri mnogih govornikih sila interesantne forme ali celo zaradi nje totalne odsotnosti. Zapisnika zadnje seje preteklega mandata na občinskih spletnih straneh pač ni, naj nas to ne preseneti, a moj spomin še seže tja. Prav lepo se denimo spomnim, kako se je ob plebiscitarni podpori sprejemu lokacijskega načrta za poslovno storitveno cono Mačkovec župan svetnikom kar zahvalil, da so podprli ta menda 150 milijonov evrov velik projekt. In zatem so (si) vsi živahno, skorajda huronsko zaploskali. Aplavz. Tudi šampanjec je bil kasneje.
Pri tej zadevi me je ves čas močno motilo, ker se nihče ni ogrel, da bi območje urejali z javnim urbanistično-arhitekturnim natečajem. Ta bi temu osrednjemu, glavnemu, dominantnemu sodobnemu vstopu v Novo mesto lahko oziroma bi moral ponuditi arhitekturno mnogo bolj ambiciozne rešitve od teh, ki jim bomo prej ali slej priča. A nihče od najodgovornejših ni bil za. Bi menda upočasnilo proces.
No, pa prej ali slej v Mačkovcu res nekaj bo, a po več kot letu dni je tam vse bolj ali manj enako. Po starem. Po zdaj že stari priključni cesti drvijo avtomobili, še hitreje po novi avtocesti, obsežni travniki so lepo zeleni, pes ob kmetiji je zasanjano ležal, da sem ga moral prebuditi kar z žvižgom, zaspano zmeden se je dvignil, kmet je zemljo preoral že za prihodnjo setev, par lisk pa se je paslo vzdolž odsekanega odseka stare hitre ceste. Res prav rustično lirično. Scena za Jarmuschev film. Kar je tam novega po tem debelem letu dni, je le to, da so arheologi kopali na skromnem delčku tega velikega območja. So znanilci sprememb ali le pozabljeni bojevniki pozabljene vojne?
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(Fotografije: območje Mačkovca, 14. oktober 2007)
Ni komentarjev:
Objavite komentar