sreda, 31. oktober 2007

NARODNI DOM

O nenavadnih izgovorih župana Muhiča, da je lahko za prenovo Narodnega doma namenjena sredstva v občinskem proračunu zmanjšal za 50.000 evrov.

Na 9. seji občinskega sveta je bil v obravnavi rebalans proračuna Mestne občine Novo mesto za leto 2007. Župan je občinskim svetnikom predlagal tudi zmanjšanje sredstev na postavki 05 082007 Narodni dom. Svoj predlog je skušal upravičiti z naslednjimi besedami: »Sredstva se zmanjšajo za 50.000 evrov zaradi nedorečene vsebine v Narodnem domu in zato v letu 2007 ne bodo porabljena. Planirana je le poraba sredstev za konservatorski program.« Koalicija je predlog podprla, jaz in še nekaj občinskih svetnikov pa seveda ne. Tako je za Narodni dom v proračunu župan pustil le 12.500 evrov.



Prvo, kar je žal treba očitati županu, je to, da bi, če bi upravičeno menil, da namembnost Narodnega doma še ni dorečena, lahko že zdavnaj poskrbel za to, da se stvar doreče. Občinski proračun je bil namreč sprejet že pred več meseci, naloga, če bi se mu zdela nerešena, se mu po glavi suka zagotovo še dlje časa, torej bi v vsem tem času lahko poskrbel za rešitev tega vprašanja. Navsezadnje si je že v gradivu ob prvi obravnavi proračuna za leto 2007, ki je bila aprila letos ob tej postavki zapisal: »Za Narodni dom je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, izdelal konservatorski program. V letošnjem letu predvidevamo izvesti javni natečaj za izdelavo idejnega projekta ter ostale investicijske in projektne dokumentacije. Pred izvedbo natečaja pa je nujno sprejeti odločitev o vsebini oziroma namembnosti tega objekta.« Očitno župan ni bil sposoben tega vprašanja rešiti.

Pa je to sploh bilo še vprašanje?


V resnici, ki bi jo moral in mogel poznati tudi župan Muhič, je bila okvirno namembnost Narodnega doma določena že zdavnaj. O tem je razpravljal tudi upravni odbor ustanove za Narodni dom. Če seveda županu tisti predlog slučajno ni všeč, bi moral poskrbeti, da bi pravočasno pripravil drugačnega sprejemljivega, v nasprotnem pa pač sprejeti tistega, ki je že bil pripravljen, ter prenovo Nardonega doma voditi naprej, ne pa zadrževati projekta. Zadeva niti ni od včeraj, pač pa je znana že par let, saj je bil okvirni predlog za namembnost Narodnega doma pripravljen konec leta 2003, odtlej pa so skladno s tem potekale tudi aktivnosti, ki bi jih bilo zdaj pač treba nadgraditi s pripravo projektov za celovito prenovo oziroma ureditev stavbe oziroma kompleksa.

Takole, kot spodaj sledi med navednicami, sem oktobra leta 2003 v zvezi s programom v Narodnem domu zapisal v gradivu, ki ga je obravnaval upravni odbor ustanove (zapisnika seje žal nimam na razpolago, a iz tega, na občini ga zagotovo hranijo, bo moč točneje razbrati tozadevno odločitev upravnega odbora, vsekakor pa mi je znano, da je bila sprejeta skoraj na način, kot piše spodaj):


»Odgovornost Mestne občine Novo mesto, ki si je prenovo oziroma razvoj in oživitev mestnega jedra vzela za eno od temeljnih, osrednjih nalog prihajajočih let, je, da programsko zasnovo Narodnega doma ob asistenci že opravljenih dejanj zaključi ter po dolgih letih vendarle stori korak dalje k oživitvi, predvsem pa celoviti prenovi stavbe.

Narodni dom bo s svojimi programi ustrezno dopolnil kulturno četrt, ki se tvori v območju starega mestnega jedra od Kulturnega centra Janeza Trdine, preko Knjižnice Mirana Jarca, Doma Kulture, muzejev in galerij, Jakčevega doma do Glasbene šole Marjana Kozine. Potezo seveda dopolnjujejo osrednji kulturni spomeniki mesta s kapiteljsko cerkvijo, Bregom in Glavnim trgom.

Predlogi meščanov za Narodni dom in staro mesto
Poleg ankete o Narodnem domu, ki jo je Mestna občina Novo mesto izpeljala leta 2001, ter ankete o mestnem jedru, ki je bila zaključena pravkar, moremo med pomembnejše prispevke, ki razmišljajo tudi o programski podobi Narodnega doma vmestiti še konzervatorski program za prenovo in revitalizacijo kulturnega spomenika – Narodni dom Jova Grobovška iz že daljnega 1989. leta, zatem osnutek lokacijske dokumentacije podjetja Neapolis iz leta 1994, dragocena pa sta tudi prispevka arhitekta Marjana Zupanca iz leta 1999 in dopis Mire Maljune oz. Kulturnega centra Janeza Trdine Mestni občini Novo mesto iz leta 1998 v zvezi z usodo Narodnega doma in nasploh prostorskimi pogoji za kulturo v Novem mestu. Slednji prispevek je pomemben v smislu celovitejšega pogleda na prostorske pogoje za kulturne dejavnosti, ostali pa že bolj ali manj jasno preverjajo primernost Narodnega doma za vmestitev programov, kot so se kazali skozi čas.

Osnovna funkcija, tako menijo praktično vsi vprašani, Narodnega doma naj vendarle bo služenje kulturnim dejavnostim mesta, dejavnostim, ki se porajajo v mestu samem in tudi onim, ki prihajajo semkaj v goste.
Anketa o Narodnem domu iz leta 2001 je pokazala, da največ ljudi meni, da bi naj Narodni dom služil kot prostor za ljubiteljska društva ter za novomeško gledališče, že precej manj pa jih je izpostavilo možnost, da bi tu oblikovali mladinsko središče oziroma zbirališče.
Javnomnenjska raziskava o starem mestnem jedru (Želim si staro mesto), ki jo je izvedla Mestna občina poleti leta 2003, pa je pokazala, da so najatraktivnejši aktualni programi starega mesta knjižnica, knjigarne ter gostinski lokali, da pa si meščani želijo tudi več in boljših ter specializiranih gostinskih lokalov ter trgovin in več prireditev. Med slednjimi predvsem gledališke dogodke ter koncerte zabavne glasbe, zatem pa tudi plesnih prireditev in koncertov resne glasbe.

Predlog programske zasnove Narodnega doma:
Pri programski zasnovi Narodnega doma nas morajo voditi sledeči parametri:
· predlogi meščank in meščanov izraženi v anketi o Narodnem domu (2001) ter anketi o starem mestnem jedru (2003),
· potreba po prostorih za kulturne in sorodne (izobraževanje, kongresna dejavnost) dejavnosti v mestu,
· prostorske zmožnosti Narodnega doma,
· ekonomska samozadostnost Narodnega doma (komercialni programi podpirajo nekomercialne),
· strukturiranje programov v samem Narodnem domu (javno-poljavno-zasebno; komericalno-nekomercialno; vsi-mnogi-nekateri-edini ipd).

Klet:
· vinoteka (zbirka vin slovenskih vinorodnih dežel)
Pritličje:
· sprejemnica z informacijsko pisarno, prodajalno spominkov in s spominsko sobo Leona Štuklja in Sokolov,
· knjigarna (slovenska dela) s čitalnico, prostor za občasne literarne večere slovenskih avtorjev ter za manjše lutkovne predstave,
· prodajalna (zlatarna ali spominki ipd),
· čajnica (pijače ter t.i. mlečna ponudba) z možnostjo izkoriščanja prostora tudi za razstave, literarne večere, okrogle mize, promocijske dogodke in sprejeme, družabna srečanja, komorne koncerte, recitale, kabarejske predstave,
· priprava (v zvezi s čajnico),
· shramba (v zvezi s čajnico),
· garderoba in toaleta zaposlenih,
· moške in ženske toalete za obiskovalce,
· servisni prostor,
1. nadstropje:
· velika dvorana (akustični koncerti (instrumentalni in pevski nastopi), gledališke predstave (monodrame), seminarji, kongresi – eventuelno galerija),
· zaodrje (eventuelno galerija),
· vadbena dvorana (eventuelno galerija),
· garderobe za nastopajoče,
· moške in ženske toalete za nastopajoče,
· prodaja kart,
· garderoba za obiskovalce,
2. nadstropje:
· otroška dvorana (lutkovne predstave ter ostale manjše predstave za otroke),
· tehnična soba (manipulacija za dvorano: zvok, projektorji, svetloba, kulise),
· moške in ženske toalete,
podstrešje (potrebna sprememba zasnove strešne konstrukcije):
· pisarne, učilnice,
· skladišče (Folklorno društvo),
hodniki in stopnišča:
· stalna razstava o zgodovini mesta in Narodnega doma,
zunanje dvorišče (med Narodnim domom, Cvelbarjevo ter objekti na Kosovi ulici):
· letni kino, gostinski vrt.«


Mar ni to dovolj jasno zapisano? In zatem še potrjeno s strani upravnega odbora ustanove, ki naj bi za take stvari bil tudi ustanovljen. Ni sicer problematično, če želi kdo zgoraj zapisan program stavbe spremeniti, četudi ta sloni na anketi in raznih drugih dokumentih, ni pa sprejemljivo, da bi kdor koli rekel, da prorgram še ni določen ali da bi ga v pol leta ne bil sposoben doreči. Žal pa je naš župan točno takšen – pravi, da program ni dorečen, hkrati pa ga v več kot pol leta ni bil sposoben doreči.

Ampak, ker mi je znano, da župan sprašuje, če mora biti v Narodnem domu ohranjena dvorana, ki je pravzaprav srce stavbe, in ali se jo sme preurediti v kaj drugega, mi je povsem jasno, zakaj stvari ne gredo naprej.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografije: Narodni dom, 1. julij 2007)

Ni komentarjev: