POWER TO THE PEOPLE!

O (ne)ugotavljanju odnosa občank in občanov do dejanj občinske vlade.

Pred dnevi me je sestra, ki, ko ne dela, kar mora, da zbere za kruh in ostale neobhodnosti, neutrudno brska po dogajanju v tujejezičnem svetu, opozorila na zanimiv projekt, ki poteka v nekaterih državah v Evropi oziroma v nekaj mestih. O podobni reči pa je z Rickenom Patelom - Avaaz.org včeraj tekla debata tudi na BBC-ju. Zato je morda trenutek zrel, da si to stvar na kratko ogledamo tudi na lokalnem nivoju. Gre pa za vprašanje participatorne demokracije in e-demokracije.

Vzpodbujanja oziroma omogočanje participatorne demokracije je posebej zanimivo in tudi nekaj realnejše v tem, v našem času, seveda iz dneva v dan celo bolj, saj nam vsaj v našem okolju oziroma v tako imenovanem razvitem zahodnem svetu tehnologija, navedemo lahko denimo internet, mobilni telefon in razne elektronske medije, nudi dobre možnosti, da stare sanje postanejo nova resničnost, namreč da politikom vzamemo oziroma zmanjšamo možnost samovoljnega sprejemanja (strateških) odločitev in da jih počasi zreduciramo na menedžerje, na izvajalce odločitev skupnosti. Seveda taka paradigma zahteva tudi odgovoren odnos javnosti, a to je že drug problem. Če v en pojem združimo navedeni cilj in nam danes razpoložljiva sredstva, dobimo pravzaprav e-demokracijo in njej podobno e-participacijo. To pa je nekaj, kjer novomeška občina, smo pač lokalni, silovito šepa. Ne le glede tistega dela besede, ki se napiše »demokracija«, ampak še bolj glede tistega, ki se napiše »e«. To dvoje povezati pa se naša občina zaenkrat celo sploh ne trudi, čeprav bi se že iz nekih drugih razlogov morala.

Tak razlog, čisto zadosten razlog, je denimo vprašanje zagotavljanja kvalitete dela skladno s standardom ISO 9000. Občina Novo mesto je imela nekaj let v rokah in tudi po stenah pisarn certifikat o kakovosti dela oziroma o skladnosti dela z navedenim standardom. A očitno se je delo topogledno sčasoma poslabšalo, saj je lani lani certifikat izgubila. In ga še vedno ni uspela pridobiti nazaj.
Eden od očitkov komisije, ki je ocenjevala skladnost dela novomeške občine s tem standardom, je bil tudi, da občina ne ugotavlja zadovoljstva uporabnikov (občanke in občani) s storitvami. Da jih torej ne anketira ali kako drugače preverja njihovo razpoloženje. Prav na začetku tega leta so na občini sicer dejali, pač v odgovoru na svetniško vprašanje gospe Novak (LDS), da bodo ta in ostale probleme odpravili. Konec oktobra, torej po kakšnih 9 mesecih, v času, v katerem zna človek roditi celo otroka, ni o rezultatih te ankete ne duha ne sluha. A to je le en problem, ki izkazuje, da novomeški občini ni kaj dosti do ugotavljanja, kaj si občanke in občani mislijo o njenem delu in očitno ji tudi do izgubljenega certifikata o kakovosti dela ni kaj prida. Recimo ob tem, da je preverjanje zadovoljstva javnosti z delom občine le res spodnji nivo participatorne demokracije.

A tudi sicer je novomeška občina precej zaprta vase. Namreč celo občinskim svetnikom, ki morajo sprejemati pomembne odločitve glede razvoja, župan in uprava nudita le skop obseg informacij o dogajanju na občini. Raje povedo premalo, kot preveč. Celo na pobudo, ki sem jo prav v oziru na te probleme dal pred časom, da naj občina vse študije, raziskave, analize, razne druge podatkovne baze ipd, ki jih pripravlja oziroma jih zanjo pripravljajo zunanji izvajalci, objavi na svojih spletnih straneh, niso reagirali. Pa vsi dobro vemo, kako zelo pomembno za udeleževanje v procesih odločanja je, da ima človek na voljo veliko in predvsem dobre podatke. Da je občina ukinila tudi spletni forum, na katerem bi lahko aktivno komunicirala s široko javnostjo, ker se jim ga ni ljubilo moderirati, je tudi že dolgo znano. Kot beremo v časopisu Park pa se občinarjem neredko ne ljubi odgovarjati niti na novinarska vprašanja, k čemur so sicer celo z zakonom zavezani. In tako naprej.

Takemu obnašanju občine ostro nasprotujem. Vedno se mi je zdelo pomembno vedeti, kaj o dejanjih, še bolj pa kaj o namerah izvoljene oblasti meni javnosti, ki jo dejanja oblasti zadevajo. V preteklih par letih, ko sem aktivno sodeloval pri nekaterih projektih na občini, sem se potrudil v zvezi z njimi pridobivati tudi stališča javnosti. Tudi z javnomnenjskimi raziskavami. V zvezi s starim mestnim jedrom, igrišči, prometom ipd smo jih nekaj izvedli med različnimi skupinami javnosti. In ena od teh je bila celo obsežnejša internetna anketa. Vse so bile objavljene na internetu.

Sodelovanje občine z javnostjo, pa naj si gre kar za odločanje ali le konzultiranje, bi prineslo mnoge koristi. Med pomembnejše pa vsekakor lahko uvrstimo možnost doseganja večje družbene sprejemljivosti razvoja občine ter sprejemanja boljših, kvalitetnejših odločitev, saj, kakor so nas učili in smo izkusili, več glav več ve.
Je pa res, da je tak »power to the people« način dela sila nevaren za slabo oblast, saj jo lahko razgali v celoti njene borne pojave …


Tomaž Levičar
Mestni svetnik