Anton Podbevšek teater (APT), ki je bil ustanovljen leta 2005, deluje v stavbi, ki smo jo nekoč poznali pod imenom Dom kulture. Ta je bila zgrajena leta 1930. Stavba je za delo ambicioznega gledališča tesna in prilično neprimerna, povrhu pa je danes v gradbeno slabem stanju ter ima slabe možnosti za širitev. Obdaja jo zasebna pozidava in kup drugih interesov, ki se, če je treba, zlahka zoperstavijo čemurkoli ali pa vsaj zagrenijo vsakršna prizadevanja. Vse to bo svoj močnejši odraz, torej izraz močnejše frustracije dobilo v primerih scensko zahtevnih gledaliških produkcij, z večanjem gledališkega ansambla, z rastjo kompleksnosti njegovega dela, ob širjenju palete aktivnih predstav in nenazadnje ob morebitnih zahtevnejših gostovanjih tujih gledališč v tem teatru. Vse večji bodo namreč problemi s hrambo rekvizitov, z delovanjem uprave, s prostori za delo igralskega ansambla in drugih služb gledališča, vse bolj izrazit bo problem dovoza itd.
Slepili bi se, če bi ne pripoznali, da bo v kar nekaj prihodnjih letih gledališče moralo še ostati v tem in praktično takšnem objektu. Ne kaže se kaj dosti upanja, da bo občinski proračun, ki mora zagotavljati temeljna sredstva za delo tega gledališča, kaj kmalu namenil več denarja za rešitev situacije. V pridobivanju državnih in evropskih sredstev v ta ali celo kak drug namen pa novomeška občina tudi še zdaleč ni uspešna. A na nekaj daljši rok, recimo vsaj nekako sredi prihodnjega desetletja, pa bi naloga dolgoročne ureditve prostorskih razmer za APT morala biti že v fazi gradnje. Da bi to dosegli, mora občina že sedaj aktivno voditi oziroma nadaljevati začeto delo za gradnjo gledališča.
Novomeška občina je lani sprejela spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Novi trg. Načrt zagotavlja tudi lokacijo za izgradnjo nove gledališke stavbe. To je bil prvi korak. Načrt predvideva gradnjo na deloma celo še nepozidanem območju današnje Srednje šole za gostinstvo in turizem med Seidlovo cesto in Ulico talcev. Gre za v tak namen dovolj velik prostor sredi mesta, ki na eni strani meji na živahno urbano sliko Novega mesta s šolskimi, upravnimi in trgovskimi programi, na drugi strani pa je orientiran v bistveno bolj umirjen, introvertiran prostor proti reki Krki in gozdu Ragov log.
Kaj je naloga občine v zvezi s tem v prihodnjih letih? Projekt izgradnje gledališča bi morala razvijati predvsem v treh smereh, namreč:
1. pridobiti lastništvo nad nepremičninami v območju predvidenega gradnje,
2. izvesti arhitekturni natečaj in pripravljati projektno dokumentacijo za izgradnjo gledališča ter
3. iskati finančna sredstva oziroma partnerje za izvedbo projekta, ki je pač lahko v nekem delu zanimiv tudi za zasebni sektor (gostinstvo, parkirišča ipd).
Čas za pridobitev lastništva je pravšnji, je celo ugoden. Še posebej zato, ker se prav na lokaciji, kjer je predvidena nova gledališka stavba, obetajo pomembne spremembe. Srednja šola za gostinstvo in turizem, ki se je pred kratkim s Srednjo kmetijsko šolo Grm združila v novo srednješolski center, ki se imenuje Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, se bo namreč v prihodnjih letih, odvisno pač od tega, kdaj bodo zgradili nove prostore pod Trško goro, preselila na Bajnof. Najnovejši glasovi so, da bo ministrstvo objekt na Ulici talcev zatem prodalo, a po starejših informacijah naj Ministrstvo za šolstvo in šport vendarle ne bi razmišljalo o prodaji. Kakor koli, ob dejstvu, da so na objektu do na tej lokaciji predvidene novogradnje gledališča dovoljena le vzdrževalna dela (pojem vzdrževanje objekta je sicer pojasnjen v 10. točki 2. člena Zakona o graditvi objektov), kakšnih bistvenih možnosti razvoja za druge dejavnosti tu tako ali tako ni. Zato je prodaja zelo verjetna, interesentov za nakup pa kaj dosti ne bo moglo biti, glede na to, da prostorski akt obvezuje k izgradnji gledališkega objekta oziroma v nasprotnem omogoča kvečjemu vzdrževanje obstoječega objekta. To daje občini dobre možnosti. Zato mora torej občina pričeti aktivne in taktne razgovore z ministrstvom za pridobitev lokacije in navsezadnje pridobiti tudi naklonjenost ministrstva za šolstvo in šport in vlade nasploh za razvoj v začrtani smeri.
Priprava projektov za izgradnjo gledališča pa mora tudi biti naloga mandata tega župana in torej izvedena do leta 2010. Ureditveni načrt (glejte 9. člen, FE II./II.) predvideva izvedbo javnega arhitekturnega natečaja za ureditev gledališča. Tega bi občina lahko izvedla v prihodnjem letu, zatem pa pripravljala projekte za izvedbo gradnje. Natečaj je posebej smiseln že kmalu, ker se prenova obeta tudi na vogalu Rozmanove in Seidlove ceste, kar pomeni, da bi z enim natečajem, če je interes za tak pristop pač tudi na sosednji lokaciji, lahko z eno potezo pokrili oba večja projekta.
In kaj se danes v zvezi s tem projektom dogaja na občini? Še prav čisto niti malo.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(Fotografije: pogledi na območje predvidene gradnje gledališča; 1. in 2. oktober 2007)
Ni komentarjev:
Objavite komentar