nedelja, 31. oktober 2010

petek, 29. oktober 2010

STATUS: ŠTEVILO PREBIVALCEV V MESTNIH OBČINAH - 2009

Vrstni red mestnih občin po številu prebivalcev v letu 2009 (drugo polletje):
  1. Ljubljana: 278.314 prebivalcev
  2. Maribor: 112.642 prebivalcev
  3. Kranj: 54.562 prebivalcev
  4. Koper: 51.915 prebivalcev
  5. Celje: 48.993 prebivalcev
  6. Novo mesto: 35.848 prebivalcev
  7. Velenje: 33.309 prebivalcev
  8. Nova Gorica: 32.039 prebivalcev
  9. Ptuj: 23.741 prebivalcev
  10. Murska Sobota: 19.436 prebivalcev
  11. Slovenj Gradec: 16.787 prebivalcev

STATUS: NARAVNI PRIRAST V MESTNIH OBČINAH - 2009

Vrstni red mestnih občin po naravnem prirastku prebivalstva v letu 2009:

  1.  Kranj: +4,7 na 1000 prebivalcev
  2. Slovenj Gradec: +4,5 na 1000 prebivalcev
  3. Velenje: +4,4 na 1000 prebivalcev
  4. Ljubljana: +2,8 na 1000 prebivalcev
  5. Novo mesto: +2 na 1000 prebivalcev
  6. Koper: +2 na 1000 prebivalcev
  7. Celje: +1,5 na 1000 prebivalcev
  8. Ptuj: +0,8 na 1000 prebivalcev
  9. Murska Sobota: -0,3 na 1000 prebivalcev
  10. Nova Gorica: -0,7 na 1000 prebivalcev
  11. Maribor: -1,5 na 1000 prebivalcev
vir: Statistični urad RS

četrtek, 28. oktober 2010

NOVOMEŠKIM SAMOUPRAVLJAVCEM: ELEKTRIKA

O tem, kako lahko tudi Novomeščan sam varčuje z elektriko.

Z manjšo porabo električne energije zmanjšate tudi svoje življenjske stroške. In kako lahko zmanjšate lastno porabo elektrike? Recimo:
  •  izberite varčne žarnice: standardne žarnica porabijo 90 % električne energije za segrevanje, nove »spiralne« žarnice pa so 75 % bolj učinkovite. Primerjajte njeno svetlost (merjena v luksih) z najnižjo porabo energije (merjeno v vatih). (www.soslightbulbs.com)
  • popolnoma izključite elektronske naprave, kadar jih ne uporabljate (TV sprejemnike, audio stereo naprave. Ne pustite jih v stanju pripravljenosti (stand by), ko še gori katera od lučk. Naprava v stanju pripravljenosti še vedno porablja 30 % energije glede na stanje delovanja. Tudi mit, da morajo računalniki ostati prižgani čez noč, ne drži. Ugašajte tudi računalniški monitor.
  • zmanjšajte uporabo sušilca perila, če le imate dovolj prostora za sušenje, tudi pozimi
  • perite na nižji temepraturi: tako za oblačila kot za okolje ve bolje ( belo na 60°C, temno na 30-40°C,)
  • izberite električne naprave z oznako A (pralne, pomivalne stroje idr.), kar označuje manjšo porabo energije. Znano je tudi, da LCD monitorji porabijo 70 % manj energije kot običajni (o tem razmislite, ko kupujete nov monitor).  
vir: Umanotera - Kaj lahko naredimo samo?

sreda, 27. oktober 2010

STATUS: PLAČE V MESTNIH OBČINAH

Vrstni red mestnih občin po višini povprečne mesečne bruto plače v avgustu 2010:

1. Novo mesto - 1.793,83 evrov
2. Ljubljana - 1.741,12 evrov
3. Nova Gorica - 1.586,30 evrov
4. Koper - 1.515,24 evrov
5. Kranj - 1.506,61 evrov
6. Celje - 1.448,78 evrov
7. Maribor - 1.443,36 evrov
8. Velenje - 1.394,28 evrov
9. Slovenj Gradec - 1.373,80 evrov
10. Murska Sobota - 1.331,36 evrov
11. Ptuj - 1.289,84 evrov

Vir: Statistični urad RS

NOVO MESTO JE MESTNA OBČINA

Kaj je mestna občina? 16. člen Zakona o lokalni samoupravi o tem pravi:
"Na območju mesta se zaradi enotnega prostorskega in urbanističnega urejanja, zadovoljevanja komunalnih potreb in planiranja razvoja ustanovi mestna občina.
Mestna občina je gosto in strnjeno naselje ali več naselij, povezanih v enoten prostorski organizem in mestno okolico, ki jo povezuje dnevna migracija prebivalstva.
Mesto lahko dobi status mestne občine, če ima najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, od tega najmanj polovico v terciarnih in kvartarnih dejavnostih in je geografsko, gospodarsko in kulturno središče svojega gravitacijskega območja.
Mestno občino ustanovi Državni zbor z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju ter po postopku, ki ga določa poseben zakon. Z zakonom se določita območje in ime mestne občine.
Ime mestne občine se določi po imenu mesta, na območju katerega se ustanovi mestna občina."

V Sloveniji je 11 mestnih občin. Katere slovenske občine so mestne občine?
-Celje
-Koper
-Kranj
-Ljubljana
-Maribor
-Murska Sobota
-Nova Gorica
-Novo mesto
-Ptuj
-Slovenj Gradec
-Velenje

torek, 26. oktober 2010

STATUS: PREBIVALCI

1. januarja 2010 je bilo v Mestni občini Novo mesto 35.966 prebivalcev, od tega 17.956 žensk in 18.010 moških in od tega 33.972 z državljanstvom R Slovenije.

vir: Statistični urad RS

nedelja, 24. oktober 2010

HOMMAGE MUHIČU PRETEKLIH ŠTIRIH LET

O pričakovani zmagi skozi nekaj foto motivov.

Čestitam, Lojze. Pa na štiri precej uspešnejša leta.
Glas vpijoče v puščavi.

Kandidat in uspavana umetnica.

Boj Davida in Goljata.

Po razdejanju ostal le Muhič.

Dotolčen.

Blizu prvi, daleč drugi.

Nadaljuj(e)mo začeto.

Tomaž Levičar

sobota, 16. oktober 2010

MESTNI MADEŽI: ZARAŠČENE LUČI NA KANDIJSKI

Na Kandijski cesti, ob blokih nasproti Agencije za plačilni promet, so visoke obcestne svetilke vse bolj zaraščene. Pravzaprav že do te mere, da dajejo na prometni prostor le še malo svetlobe. S tem se tudi zmanjšuje prometna varnost. Morda bo pa jesen, ki bo z dreves pometala listje, vsaj do pomladi rešila problem ...




Tomaž Levičar

(Fotografije: Tomaž Levičar, Kandijska cesta, 16. oktober 2010)

torek, 12. oktober 2010

ZAHVALA VOLIVKAM IN VOLIVCEM

Predrage volivke in dragi volivci! Zahvaljujem se vam za glasove podpore na minulih, nedeljskih lokalnih volitvah za občinski svet.

Na lokalnih volitvah sem se tokrat odel v modre barve Julij. Mimogrede, na prejšnjih volitvah sem kandidiral za LDS, na predprejšnjih pa za Društvo Novo mesto. To kaže, da rad menjam dlako, a nravi, kot vem, pač ne ;) Kakor koli, tokrat ni uspel ne mali ne veliki met v smislu prodora v občinski svet. Premalo podpore med krajani in krajankami, meščani in meščankami, občani in občankami, kmeti in delavci, intelektualci in fizikalci, starimi in mladimi, aktivnimi in upokojenimi, med tistimi, ki posedajo po foteljih, in onimi, ki tekajo skozi mestne, primestne in podeželske gozdove, med obrtniki in ustvarjalci. Nič hudega, priložnost je bila dana, možnost več ponujena, izbira razširjena, če pa ste volivci raje zagrabili druge, mora že biti kak tehten razlog.
Skupaj pa upajmo, da boste oziroma bomo volivci nad izbranim očarani tudi po štirih letih.

Vaš Tomaž Levičar, nekoč svetnik

nedelja, 10. oktober 2010

CEROD LETA 2010

O tem, da je na Cerodu ob Leskovcu pri Brusnicah vse več smeti in vse manj prostora.

Ob mojem današnjem prihodu Center za ravnanje z odpadki morda ni bil ravno najlepše osvetljen za fotografiranje, a iz spodnjih fotografij se vseeno spodobno vidi, kako je reč napolnjena. In ob primerjavi s fotografijami Ceroda izpred dveh let se vidi tudi, kako hitro se reč polni.

Cerod, 10. oktober 2010:
Cerod, 24. julij 2008

Vem, zanima vas tudi, kako je bilo pred sploh ne oddaljenimi štirimi leti. No ...

Cerod, 10. september 2006:

Zdaj pa naj vsak pri sebi oceni, če bo ta reč zdržala kakih 20 ali celo 30 let.

Tomaž Levičar

četrtek, 7. oktober 2010

NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST - KANDIJA GRM

O premikih in okopih na prostoru Krajevne skupnosti Kandija Grm.

Stanujem na Grmu, pravzaprav v KS Kandija Grm. In se sprašujem, kateri so problemi tega prostora in seveda, kaj se je v zadnjih štirih letih, torej za časa aktualnega župana, v naši krajevni skupnosti dobrega, morda imenitnega zgodilo. Naša krajevna skupnost je najbrž med najbogatejšimi v državi in tudi največji izvoznik - v območje naše KS pač spada Revoz -, zato bi človek, seveda naivnež, pomislil, da se tu zmore zgoditi tudi kaj velikopoteznejšega.

Kaj nas torej tu tare? Poznam kar nekaj problemov v naši krajevni skupnosti, ki jih lahko reši občina ali k rešitvi koga vzpodbudi, in imam nekaj idej, kaj velja storiti. Na primer:
1. rekonstrukcija Smrečnikove ceste od blokovskega naselja do Šmihela, seveda z ureditvijo dovolj širokega pločnika in razsvetljave ob njej;
2. rekonstrukcija Kandijske ceste, vsaj od mosta preko Težke vode do križišča pri Kandijskem mostu;
3. prenova oziroma izboljšanje pogojev za vrtec Kekec na Smrečnikovi ulici;
4. namestitev fizičnih ovir za umirjanje prometa na Trdinovi ulici (cona 30 km/h), posebej mimo OŠ Grm, ter na Gubčevi ulici;
5. ureditev sprehajalne poti ob Težki vodi, ta se sedaj imenuje Grmsko sprehajališče, do Gotne vasi in Jedinščice ter zaščita pred povodnijo in osvetlitev poti z javno razsvetljavo;
6. namestitev usmerjevalnih tabel na Grmsko sprehajališče;
7. postavitev novih brvi preko Težke vode ob Grmskem sprehajališču (proti Šmihelu, Ulici nad Težko vodo, Jedinščici);
8. redno vzdrževanje brežin potoka Težka voda;
9. prenova nekdanjega Hotela Kandija oz. Vindišar ali celo novogradnja na tej lokaciji ter seveda ponovna oživitev gostinskega vrta pod mogočnimi lipami in kostanji;
10. odstranitev barak med bloki na Nad mlini;
11. širitev igrišča ob Revozu pod Regrčo vasjo - košarka, odbojka na mivki, bmx poligon;
12. preureditev območja barak-garaž na Smrečnikovi ulici (nova zazidava - garažni prostori, poslovni prostori, stanovanja);
13. ureditev Resslove ulice s pločniki in javno razsvetljavo;
14. ureditev poti za pešce z Gubčeve ulice do Žabje vasi (med Revozom in TPV);
15. rešitev problema t.i. objekta Brik oz. "vagon";
16. ureditev info točke krajevne skupnosti (na križišču Trdinove in Smrečnikove);
17. odstranitev stebričkov na poti med Adamičevo ulico in Paderšičevo ulico;
18. izboljšanje parkirnih površin ob trgovini Mercator na Smrečnikovi ulici, seveda tudi za kolesa;
19. zagotovitev linije mestnega avtobusa mimo ulic Nad mlini in Smrečnikova;
20. vzdrževanje Titovega drevoreda ob Revozu ob Belokranjski cesti;
21. obnova Kandije z ureditvijo novih parkirnih kapacitet, predvidoma pod NLB na Trdinovi cesti;
22. ureditev grmskega parka, še prej pa sprejem načrta za to območje;
23. ureditev prostora ob studencih ob Kandijske mostu;
24. izgradnja mosta za pešce na mestu nekdanjega mosta v Kandiji (v izteku Reslove ulice do Pugljeve ulice);
25. spodobno vzdževanje igrišč;
26. ureditev otroškega igrišča na delu krajevne skupnosti v okolici gradu Grm;
27. ureditev spominskega parka ob gradu Grm;
28. namestitev ograj ob javna stopnišča - Resslova - Trdinova, Kandijska - OŠ Grm:
29. ureditev prehodnosti od Školove ulice do Grmskega sprehajališča;
30. namestitev dodatnih koškov za smeti in klopi;
31. menjava nekaterih uličnih tabel;
32. okrepitev vsebin spletne strani krajevne skupnosti Kandija Grm;
33. povečanje aktivnosti krajevnega policaja, posebej v večernem času in med vikendi;
34. organizacija družabnih dogodkov za krajane krajevne skupnosti (zabavni, športni ipd);
35. sprejem prostorskega načrta za območje gradu Grm in Revoz.

In kaj so občinarji v naši krajevni skupnosti v zadnjih štirih letih naredili novega? Pravzaprav niso odgovorili na nobenega od bistvenih ali pomembnejših problemov prostora, so pa postorili nekaj vseeno dobrodošlih malenkosti:

Stopnišče s klančino med Paderšičevo ulico in Skalickega ulico
Opazi se sicer, da je beton bolj slab, saj ga je že prvo zimo kar lepo načelo, vgrajena svetila ne delujejo, pa tudi klančina je sila strma. A narejeno je.

Klančina ob osnovni šoli Grm
Najbrž bo pomagala kakemu invalidnemu otroku, če bo imel od koga pomoč, pa tudi kaka mama z otroškim vozičkom bo lahko šla tu.

Nove oglasne table
Sicer ni jasno, zakaj občina, ki ima s koncesijami urejeno področje oglaševanja, vzpodbuja tovrstno oglaševanje, a tistih, ki ne premorejo denarja,. da bi si privoščili jumbo panoje, obešanke na javni razsvetljavi ali denimo tam tam površine, to ne briga kaj dosti.

Podrtje kioska
Leta in leta prazen, neizkoriščen, nespodoben kiosk so konec leta 2009 končno podrli. Ne povsem. Ostala je temeljna plošča. Zdaj pa že debelo leto očitno ne pridejo do ideje, kaj storiti. No, prav danes (7.10.2010) so vendarle odstranili tudi betonsko ploščo. Koliko časa bodo pa zdaj rabili, da naredijo kaj pametnega na tem mestu?

Prenova igrišča na Smrečnikovi ulici
Igrišče med bloki na Smrečnikovi ulici je dobilo nekaj novih igral, klopi in novo ograjo. A obenem občina ne uspe primerno vzdrževati igrišč na Trdinovi in tudi ne ob Težki vodi.

Grm je v lasti države
Grad Grm, seveda. Grad je končno prešel iz rok enega izmed slovenskih tajkunov v last države. Morda se njemu in službam, ki delujejo v njem, obetajo kaj boljši časi.

Spomenik Juriju Levičniku
V krajevno skupnost je prišel tudi nov spomenik, posvečen Juriju Levičniku, osrednji figuri tovarne IMV (danes Revoz). Busta stoji ob Kandijski cesti pred tovarno TPV.

Preplastitev odseka Adamičeve ulice
Prej od vseh možnih del razrezana Adamičeva ulica je dobila nekaj novega asfalta.

Spletna stran krajevne skupnosti
Kot ostale krajevne skupnosti ima tudi naša svojo spletno stran. Resda je vsebinsko žalostno prazna, a vsaj osnova je.

Krajevni časopis
Vodstvo občine je nekako samovoljno odstopilo od izdajanja občinskega časopisa, kjer naj bi prostor imele tudi krajevne skupnosti. No, zato so pljunili v roke v krajevni skupnosti in izdali časopis Pod gradom. resda je rešitev dražja za davkoplačevalski žep, vseeno pa lepa poteza za krajane, pa četudi le enkrat letno in četudi škripa še v kakem oziru.
Pod gradom, številka 1
Pod gradom, številka 2

T2 omrežje
Dolgo časa sem se dogovarjal s Telekomom, da bi potegnili vsaj ADSL. Počasneti so bili. Dohitel in prehitel jih je v preteklih letih T2, ki je tudi po Grmu razvejal svoje omrežje.

Prehod za pešce
Nov prehod za pešce so uredili na Smrečnikovi ulici.

Pa vaša krajevna skupnost? Ji gre bolje?


Tomaž Levičar