torek, 18. oktober 2011

NOVOMEŠKI ODGOVORI: STAŠA VOVK, kulturnica

Staša Vovk je eden izmed simbolov novomeške kulture. Je velika zagovornica kulture, včasih mora biti tudi njena bojevnica, predvsem pa kulturo rada okuša v vseh pojavnih oblikah. Še najraje ima knjige in gledališče. Ljubi mesto in sprehode po njem. Izjemno jo radosti, da je to Novo mesto, pri čemer je bila tudi sama aktivna, končno dobilo poklicno gledališče, in to celo ne kakršno koli.
Foto: Tomaž Levičar, 2011

Kje živite?
Od rojstva v Novem mestu.

Kje bi radi živeli?
Kar v Novem mestu. Sem pa svoj čas razmišljala, da bi se preselila v kako obmorsko mestece ali vas.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Glavni trg in Kandija. V Kandiji sem se rodila, otroška leta pa preživela na Glavnem trgu.

S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Vsi klasični pogledi so mi zelo lepi. Posebej pogledi, ko po Kandijski cesti prihajam do Vindišarja, zagledam hišice na Bregu, ko nato korakam preko mosta, pa imam lep pogled na Kobetov vrt, samostan, na reko …

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Eden teh sega v petdeseta leta na maškarade na Glavnem trgu. Spomnim se tudi, ko smo šli na gledališko predstavo v Dom kulture (danes APT), in se spomnim igranja na ulicah in cestah, kjer še ni bilo avtomobilov. Pa spomnim se časa, ko smo stanovali na Glavnem trgu, kjer smo imeli pekarno in pekarijo. In spomnim se nedelj, ko me je oče peljal v mestno kavarno, katere sosedje smo bili, in sem tam dobila kuhano čokolado.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Pogrešam ljudi, ki bi imeli radi to mesto in bi hoteli nekaj narediti za to mesto, zanj kaj prispevati, da mu izkažejo svojo naklonjenost. In želim si, da bi se kdo že danes pripravljal na skorajšnjo 650-letnico Novega mesta, ki je tik pred nami, obletnico mesta, ki je preživelo veliko in tudi težke čase. Danes se do preteklosti prevečkrat obnašamo, kot da nam zanjo ni mar.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Želim si, da bi ostali na poti, da skrbimo za mlade, da bi se dobro šolali, tudi v tujini, in da bi nato prišli sem nazaj ter skrbeli za to mesto.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Recimo ob Krki, pa okoli frančiškanske cerkve, po Šolski ulici in nekako do sodišča.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Dala bi mu recimo knjižico Društva Novo mesto Zgodovina za prihodnost, ki je lahko dobro izhodišče za zanimiv dan turista.

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Zame je gledališče še vedno osrednji del zanimanja in užitkov. Zelo sem vesela, da je mesto pred leti končno dobilo svoje poklicno gledališče, in kar se meni zdi krasno, je, da je to gledališče šlo v bolj raziskovalno smer, da išče nove poti. Zelo, zelo sem vesela tudi, da se je kulturno življenje in doživljanje, s tem seveda ne mislim splošne kulture, pojavilo, da je tega kar nekaj, precej prireditev in da so možnosti za vse generacije povsem spodobne.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Nimam rada trgovin, posebej ne kakršne so dandanes. Najraje imam in sem imela trgovine, kjer si se lahko s prodajalko pogovoril.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Ne hodim veliko, se pa včasih usedem pri Liri na Novem trgu, kjer je precejšen vrvež, ki ga ob kavi rada opazujem.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Kandija. To je pravzaprav ena velika strahota.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Premalo cenijo staro kvaliteto, lepoto starega dela mesta. Pa tudi ko se gradi na novo, premalo skrbimo, da bi to bilo lepo.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Ne vem, če sploh kaj.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili župan Novega mesta?
Prvo in prvo in sploh prvo bi bilo, da bi Glavni trg zaprla za promet. Zatem bi poskrbela, da bi bil Glavni trg primerno osvetljen, s svetili, ki v tak prostor sodijo. Tretje bi bilo, da bi bili napisi na lokalih slovenski ter da bi bili izveski taki, kakršni sodijo v prostor. Pod točko štiri bi uredila pločnike, da bi bili taki, kot se spodobi. Naslednja poteza pa bi bila ureditev Narodnega oziroma Sokolskega doma. Potem pa pride še marsikaj.

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Če govorim o materialnih zadevah, potem bi recimo knjige iz knjižnic ter vsekakor Tintorettovo sliko in podobne umetnine.

Komu je v Novem mestu najtežje?
Tistemu, ki ima Novo mesto zelo rad in bi rad videl, da bi Novo mesto bilo tudi lepo mesto.

Kakšen je vaš življenjski motto?
Opravljaj delo, ki ti veliko pomeni. Pomembno mi je tudi spoštovanje do sočloveka. In menim, da je zelo pomembna tudi pomoč mladim ljudem, ki jim je treba stati ob strani, pomagati, da se razvije v ljudi, ki so sposobni skrbeti zase.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Spoštovati, kar smo dobili v uporabo, in preko tega v novih stvareh iskati, kar je najboljše za dobro, kvalitetno življenje vseh ljudi tudi v prihodnosti.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Ko sem bila še majčkena, se mi je zdelo strašno fino biti pek. Seveda, ker je bil oče pek in ker sem bila vsak dan tam. Kasneje pa je bilo še marsikaj, posebej pa kaj v zvezi s kulturo.

Kaj je za vas sreča?
Ne vem, a iščem jo v majhnih stvareh.

Foto: Tomaž Levičar, 2011

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Včasih se mi je zdelo, da je bilo nekoč, v starih časih hudo fino, a sem skozi leta ugotovila, da imajo vsa obdobja dobre, slabe, grozne, strašne, zelo lepe, bogate in ustvarjalne plati. Tako da sem kar zadovoljna, da sem kjer in ko sem.

Kaj je vaše najljubše početje?
Dve stvari imam posebej rada: da na vrtu skrbim za zelenjavo in rože, da je tam vse oh in sploh, ter da imam knjige, lepe knjige in zanimive knjige.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Trenutno sem se morala s svojim zdravjem, s tem, da ne kadim več. Pa z Društvom Novo mesto, kolikor se lahko. In vse to mi zadostuje, da imam čas tudi še povsem zase.

V čem znate pretiravati?
Morda v preveliki toleranci, oproščanju. A vedno se mi je zdelo, da se velja potruditi razumeti stvari, posebej pa dvoje, namreč razmišljati oziroma razmisliti ter dvomiti.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Stvar, ki jo imam v življenju absolutno rada, je narava, recimo hoja po gozdnih poteh ali ob morju.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Najbrž to, da nikoli nisem imela veliko denarja, a sem navkljub vsemu vedno kupovala knjige in slike.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Če bi sodila iz svojega pogleda ali izkušnje, bi bila kar mačka.

Kaj ste po horoskopu?
Škorpijon.

Kateri talent bi imeli najraje?
Rada bi znala kaj narisati. Nasploh mi manjkajo ročne spretnosti, ne znam štikati, štrikati, kvačkati …

Kateri obrok je za vas najljubši?
Najraje imam zajtrke, pa tudi kosila. Nasploh zelo rada kuham in pečem pecivo, to doživljam kot neke vrste razbremenitev.

Katera je vaša najljubša beseda?
Nimam najljubše.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Nimam najljubše, je pa res, da če sem utrujena, potem imam rada denimo knjigo Skrivni vrt, s posebnimi, življenjskimi zgodbami, ki so strašno prijazne. In še nekaj podobnih, ki jih rada vzamem, recimo tudi Agatho Christie, katere knjige so zelo dobro napisane in napeljujejo k razmišljanju in odločanju.

Vaša najljubša barva?
Rada imam zeleno in rdečo, tudi barvo sonca. Rekla bi, da imam rada barve, ki mi dajo dodatno energijo, tudi ko je dan siv, temačen, zoprn.

Vaš najljubši vonj?
Sveže pečen kruh ter pekovsko pecivo. Posebej star pekovski vonj, torej kjer pečejo na stare krušne peči.

V čem ste najraje oblečeni?
Dandanes kar v hlačah.

Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?
Se bojim, da so me bolezni in smrti v družini najbolj zadevale. Bilo je hudo in dolgotrajno.

Kaj vas nasmeji?
Marsikaj. Silno imam rada humoriste. Posebej če je malce duha, malce ironije, sarkazma, ne hudobnosti. Skratka malce škorpijonsko.

Kaj vas užalosti?
Neumnost.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Nisem tip, ki bi kaj prida poslušal nasvete. Sem pa resda po nasvetih veliko spraševala. Zdi se mi sicer pomembno spraševati po nasvetih, a potem je treba še razmisliti o njem, ga pogledati s svoje plati.

Česa se najbolj bojite?
Nisem strahopetna. Če kdaj pomislim, kaj bi me prizadelo, bi bilo nesporno to, da ne bi mogla hoditi.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Najljubša je normalna dobrota in razumevanje. Mislim, da če imaš normalno dober odnos do vsega živega, si potem o stvareh pripravljen razmisliti, preden rečeš, da je ta za eno figo, lump ali kaj podobnega.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Jaz ne navijam. Nisem navijač. Tudi za kulturne klube ne bi navijala, če bi obstajali.

Foto: Tomaž Levičar, 2011

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Od pijač imam najraje vodo, od hrane pa zelenjavo, recimo še posebej zelenjavno zloženko, pa seveda zelenjavne juhe, kar je moja glavna hrana.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
S cvičkom je tako, da je zame posebnež, ki ga kar lahko popiješ, a samo ob nekateri hrani. Je zelo koristen, kadar jemo težko hrano, recimo svinjsko pečenko ali koline. Tedaj pride hudo prav. Ni pa to kvalitetno, vrhunsko vino.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Ojoj, več ali manj so me poznali po kajenju. Imam sliko, ki sem jo dobila, ko sem šla v pokoj, kjer sem narisana s cigareto, papirji pod pazduho, klobukom in krznenim plačem.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Starši, družina nasploh, njih izročilo.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
S sestro sva bili v letih z veliko razliko, desetletna razlika. Kot otrok sem bila razvajena, a potem sem morala tiste težje dogodke v družini jaz reševati. Še vedno mi je bilo najhujše, da se je bilo treba posloviti od nekaterih v širši družini, dosti kmalu od očeta, s katerim sem se dobro razumela in ki je imel čudovit smisel za humor.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Na morju, v Ližnjanu.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Rada ima Pariz, kjer sem tudi kar dostikrat bila. Eno najlepših mest mi je Budimpešta, pa tudi Praga me je zelo potegnila.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Mislim, da bi ga v Gostišče na trgu.

Kaj bi tam jedla?
Kako dolenjsko jed, recimo štruklje.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Tako da pometam pred hišo in nosim smeti v smetnjak. In živčna čakam, kdaj bomo dobili kontejner za bio odpadke.

5 vaših najljubših Novomeščanov?
Ne bom povedala nobenega, ker imam Novomeščane, ki imajo radi Novo mesto, vse rada.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Zelo pri srcu mi je bil Božidar Jakac, vsekakor tudi Vladimir Lamut, od mlajše generacije pa denimo Matjaž Berger, pa recimo Marijan Dović, zelo se mi zdi dobro, da ima mesto Boruta Križa, in zelo cenim Jova Grobovška.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Da je na polotočku, okljuku, se mi zdi, da je zelo zanimivo. Pa da se je skozi zgodovino vseskozi se razvijalo z manjšimi stvarmi. Pa da je bilo tu veliko šolstva, in to, da so meščani pisali Mariji Tereziji, da jo na kolenih prosijo, da jim naj nameni gimnazijo in za to zadolži frančiškane, to nakazuje neko zavezanost mesta k znanju.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Rekla bi, da po kulturnih rečeh, ki so se tu dogajale, po ljudeh, ki so se izšolali na tej gimnaziji. Pri slovenski literaturi in znanosti je imelo Novo mesto z Dolenjsko pomembno vlogo.

Foto: Tomaž Levičar, 2011

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Modrost in odgovornost.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Nimam kakšnega posebnega dosežka.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na nagrado APT.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem domov v Novo mesto mi največ pomeni.

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Nič.


Intervju: Staša Vovk, Tomaž Levičar
2011, oktober