ponedeljek, 31. december 2007

ZAPOLNITI PRAZNINO ZA CIRKUSOM

O luknjah na igrišču na Loki.


Nekaj preteklih dni, morda tednov je na Loki gostoval Dunajski cirkus. Sliši se seveda imenitno – cirkus iz velikega, svetovljanskega Dunaja v malem, provincialnem Novem mestu! Menda so Rusi v cirkuških zadevah boljši, a tudi avstrijski cirkus, ki prihaja iz naše nekdanje monarhične prestolnice, se ne sliši slabo. Pa je menda imenu navkljub pustil kar nekaj razočaranih mladih in starih oči. A to je vendarle le kratkotrajno razočaranje.
Cirkus je na Loki svoje mesto našel na igriščih. Na enem delu igrišč so se dvignili šotori, ki so jih obdale prikolice in okoli katerih sta se medlo pasli dve eksotični grbavi bitji, drugi del igrišč pa je služil za parkirno površino obiskovalcem. Ta igrišča so bila sicer temeljito prenovljena pred par leti, najdražji kos prenove pa je bil najbrž ureditev ustreznih površin, torej tudi asfaltnih površin za igro. Te morajo pač biti ravne, vodoravne, gladke, da je šport varen in sploh mogoč.
Igrišča na Loki so v lasti Mestne občine Novo mesto, katere župan je Lojze Muhič, z njimi upravlja Agencija za šport Novo mesto, katere direktor je novomeški podžupan Križman, cirkusu pa je blagoslov namenil celo sam direktor novega novomeškega Zavoda za turizem, nekdanji županov svetovalec za turizem Kuljaj. Sae velike glave so se ukvarjale s tem cirkusom.
Načeloma se zdi odlično imeti cirkus sredi mesta, tik ob starem mestnem jedru, če zraven dobijo vsaj otroci še brezplačne karte, pa tudi če je cirkus iz najbolj zakotnega dunajskega kvarta, pa se zdi že skoraj sanjsko.
Pa vendar, če so igrišča, potem so namenjena primarno košarki, rokometu, odbojki in drugemu, kar razgiba telo meščana, zaradi česar je treba vse ostale možne rabe teh površin podrediti potrebam teh športov. In če so bila igrišča komaj pred par leti prenovljena, je treba tudi paziti, da bodo zdržala še kaj prihodnjih let, posebej zdaj, ko je župan Muhič močno skrčil finančna sredstva za urejanje otroških in športnih igrišč v občini. Ampak pri nas se na vse to rado pozabi. Zato pa so dunajski cirkusanti tudi smeli zabiti desetine klinov v asfaltno površino igrišč na Loki. Vse za cirkus. Pošteno so preluknjali igrišča. Da o drugih manjših in večjih poškodbicah niti ne izgubljamo besed.
Kdo bo te poškodbe saniral, sem že na občinskem svetu vprašal župana Muhiča. Dal je besedo podžupanu Križmanu, ki je malce presenečeno odgovoril, da bo to uredil cirkus. Bomo videli, če bo to res in kako sploh bo to narejeno, in se bomo lahko šele zatem spraševali še, kdo bo odgovarjal, če to ne bo res. Že zdaj pa nam je lahko kristalno jasno, da asfaltna površina ne bo več, kar je bila. Da bi zato le ne imeli še kakšnega cirkusa.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografije: Loka, 23. december 2007)

nedelja, 30. december 2007

NEIZDELANO V 2007

O vsem, kar je župan Muhič julija napovedal storiti v občinskem svetu v letu 2007, a je ostalo neuresničeno.

Leto gre h koncu. Iztekel pa se je tudi rok za uresničitev načrtov župana Muhiča v zvezi s sprejemanjem dokumentov na občinskem svetu.
Že oziroma šele na julijski seji občinskega sveta je župan v gradivu »Odgovori na pobude in vprašanja« predstavil svoj načrt dela za leto 2007. Tudi za obdobje od julija do konca leta je bilo zapisanih kar nekaj nalog, nekaj celo zelo pomembnih.
Pregled uresničenih nalog na koncu leta pa pokaže precej klavrno sliko leta 2007. Še toliko bolj klavrno, ker so med neuresničenimi nalogami tiste, ki so posebej pomembne. Oglejmo si nekaj ključnih nalog, ki jih Muhič s svojo koalicijo v občinskem svetu (Zveza za Dolenjsko, SD, SDS,…) ni uspel uresničiti v zastavljenih rokih v letu 2007:
-Strategija razvoja MO NM za obdobje 2007-2010 ni bila pripravljena;
-Odlok o proračunu MO NM za leto 2008 je sprejet le v prvi obravnavi;
-Odlok o proračunu MO NM za leto 2009 sploh ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za Novo mesto in predmestna središča niso bile pripravljene;
-Ureditveni načrt za zdravstveni kompleks ni bil pripravljen za 2. obravnavo na občinskem svetu;
-Občinski podrobni prostorski načrt za nadomestno gospodarsko cono ob Straški cesti ni bil pripravljen za 2. obravnavo;
-Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za zunajmestni prostor MO NM niso bile pripravljene;
-Občinski prostorski načrt ni bil pripravljen;
-Občinski podrobni prostorski načrt za območje gradu Grm ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za mestno jedro Novega mesta niso bile pripravljene za 2. obravnavo;
-Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za športno-rekreacijski park Portoval niso bile pripravljene;
-Spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za univerzitetni kampus Novo mesto niso bile pripravljene;
-Občinski podrobni prostorski načrt za gospodarsko cono Cikava ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Podbreznik niso bile pripravljene;
-,…

Naveden je celo le del neuresničenih nalog, ki si jih je Muhič zastavil v letu 2007. Vse to se bo torej moralo preseliti v leto 2008, s čimer se bodo tudi finančna sredstva za te dokumente črpala iz proračuna za leto 2008, bistveno večja zagata pa je, da se zaradi tega tudi upočasnjuje predvideni razvojni tok na različnih projektih.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

sobota, 29. december 2007

petek, 28. december 2007

paNoraMa: V RAGOV LOG

pogled na frančiškanski samostan z ulice V Ragov log; 26. december 2007

četrtek, 27. december 2007

KDAJ PA RES BO HUMANITARNI CENTER?

O tem, kar bi moralo biti narejeno v letu 2007, pa ni bilo, oziroma o tem, da novomeška občina v letu 2007 ni kupila prostorov za Humanitarni center na Drski, čeprav je imela to nalogo predvideno s proračunom in zanjo tudi zagotovljena finančna sredstva.

Pred par dnevi je Vaš kanal pod naslovom »Župan zagotavlja, da humanitarni center bo« objavil prispevek o vprašanju ureditve Humanitarnega centra v Novem mestu. Pri ureditvi centra z Rdečim križem sodeluje Mestna občina Novo mesto, ki naj bi zagotovila prostore zanj.
Novomeški župan Muhič je v novinarskem prispevku povedal, »da so sredstva za Humanitarni center zagotovljena in da bo novomeško Območno združenje Rdečega križa po petnajstih letih le prišlo do novih prostorov na Ulici Slavka Gruma.« In res je, sredstva so, točneje, so bila zagotovljena, pa Rdeči križ tudi po petnajstih letih še nima prostorov.

Novinar je župana žal pozabil vprašati, zakaj prostorov za Humanitarni center občina ni kupila že v letu 2007. To bi bilo namreč potrebno in tudi možno storiti, ker je to pač bila županova naloga, ki mu jo je dodelil občinski svet s proračunom ter v njem tudi zagotovil finančna sredstva za nakup. Na proračunski postavki 08 109 008 je bilo v proračunu za leto 2007 namreč zagotovljenih 200.000 evrov. Toda župan Muhič prostorov ni kupil. Zato bo potrebno finančna sredstva ponovno zagotoviti v proračunu za leto 2008.

Muhič doslej ni pojasnil, zakaj ni od podjetja Mercator odkupil prostorov. Kolikor pa je znano, vzrok temu ni bilo podjetje Mercator. Vse kar smo doslej uspeli izvedeti o tej še eni izmed županovih nerealiziranih nalog v letu 2007 je le besedilo iz obrazložitve proračunske postavke 08 109 008 Investicijski odhodki – Humanitarni center v predlogu proračuna za leto 2008. Tam so zapisali: »Sredstva na tej postavki predstavljajo prenos iz leta 2007, saj v letu 2007 ni prišlo do sklenitve pogodbe med Mestno občino Novo mesto in prodajalcem objekta Mercator d.d. o prodaji oziroma nakupu objekta.«
Predlog proračuna za leto 2008, ki je bil v prvi obravnavi na decembrski seji občinskega sveta, na omenjeni proračunski postavki spet predvideva sredstva za ta nakup, tokrat 214.000 evrov.

Če bo šlo tako naprej se bomo iz leta v leto »ukvarjali« z enimi in istimi zadevami.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

Referenca: http://www2.tv-nm.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1270&Itemid=111

sreda, 26. december 2007

torek, 25. december 2007

NOVOMEŠKE JASLI

Šmihelska cerkev, 25. december 2007


Frančiškanska cerkev, 25. december 2007


Kapiteljska cerkev, 25. december 2007

ponedeljek, 24. december 2007

TRDNO OBLJUBLJAM: TELOVADNICA STOPIČE

O trdni obljubi župana Muhiča, da bo v letu 2007, ki pa je zdaj praktično že mimo, zgradil telovadnico ob osnovni šoli Stopiče.

»Cilj: Izgradnja nadstandardne telovadnice v OŠ Stopiče z vključitvijo zasebnega kapitala. Rok: 2007«
Alojzij Muhič, program dela 2006-2010, poglavje Osnovnošolska vzgoja

(Fotografije: območje OŠ Stopiče, 23. december 2007)

nedelja, 23. december 2007

OGLASI SE

Topliška cesta, 23. december 2007

sobota, 22. december 2007

petek, 21. december 2007

1000 BESED: MESTO SKOZI NEKO OKNO

iz nekdanje Seidlove žage - ulica Na žago, 19. december 2007

četrtek, 20. december 2007

POBUDE IN VPRAŠANJA - 11. SEJA

Na 11. seji občinskega sveta, ki je bila danes, torej 20. decembra 2007, sem pri točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje teme:

1. KOLEDAR DECEMBRSKIH PRIREDITEV - vprašanje
Zavod za turizem je decembra pripravil publikacijo, ki ponuja pregled prireditev v prazničnem, obnovoletnem obdobju. Publikacija je po mojem mnenju pripravljena zelo nepregledno in tudi s silno malo oblikovalskimi ambicijami.
Prosim, če župan posreduje podatek, kako je Zavod za turizem izbiral oblikovalca te publikacije oziroma knjižice, kdo je to bil, kakšen je bil honorar za opravljeno delo. Zanima me tudi, kako se lahko oblikovalci prijavijo oziroma prijavimo, da bi opravljali tovrstno delo za občino in njene zavode.

2. DECEMBRSKA OKRASITEV MESTA – vprašanje, pobuda
Številni občani in obiskovalci so presenečeni nad načinom letošnje okrasitve oziroma praznične osvetlitve mesta.
Zanima me, kdo je pripravil koncept letošnje okrasitve mesta, na kaj se nanaša, in koliko je to oziroma bo stalo občinski proračun.

Predlagam, da občina, če seveda namerava okrasitev izvesti tudi v naslednjem letu, pripravi javni natečaj za praznično ureditev mestnega jedra ali mesta, ki se bo v prihodnjih letih postopoma udejanjala.

3. MARKLJEVA ULICA – vprašanje, pobuda
Seznanjem sem, da je bil pred časom, ob rekonstruiranju Ljubljanske ceste in urejanju pločnika ob ulici Dolenje Kamence, na predlog Krajevne skupnosti Bučna vas ukinjen nekaj deset metrov dolg del Markljeve ceste med parcelami 589/1 na eni strani ceste in 579/5, 579/4, 583 na drugi strani ceste, vse v k.o. Daljni vrh. Občina naj bi z lastniku zemljišča 589/1 (k.o. Daljni vrh) tudi prodala oziroma zamenjala parcelo, ki je bila prej javna pot oziroma cesta. Z ukinitvijo poti se je sedaj bistveno poslabšal dostop nemajhnega dela prebivalcev do raznih uslug v naselju oziroma z drugimi prebivalci naselja.
Prosim za odgovore na spodnja vprašanja in informacije v zvezi s to zadevo:
-Ali je bil ukinjen del javne ceste (parc. št. 586/1, k.o. Daljni vrh) lastniku ene od sosednjih parcel (589/1, k.o. Daljni vrh, menda družina Kumer) prodan ali pa je šlo za menjavo zemljišč? Kako velika je celotna parcela, ki se je prodala oziroma menjala? Če je bila parcela prodana, me zanima po kakšni ceni, če pa je bila menjana, me zanima za katero in kako veliko parcelo je bila zamenjana ter kakšna je bila vrednost menjanih parcel na m2.
-Ali je bila parcela ponujena v menjavo ali odkup tudi drugim sosedom, recimo lastnikom parcel 579/5, 579/4, 583? Če ni bila, me zanima, zakaj ne?
-Zakaj občina ni obdržala v lasti vsaj ožji del nekdanje javne ceste, da bi uredila oziroma ohranila vsaj javno povezavo za pešce od Markljeve ulice do Dolenjih Kamenc, oziroma zakaj se je sploh odločila ukiniti del Markljeve ulice?
-Glede na to, da naj bi občina del parcele nekdanje javne ceste (586/1) z lastnikom sosednje parcele (589/1) zamenjala zaradi ureditve pločnika ob cesti na severnem delu parcele 589/1, me zanima, če je tudi ostalim lastnikom parcel, po katerih je bil urejen nov pločnik po ulici Dolenje Kamence, namenila odškodnino oziroma jim namenila ustrezna finančna sredstva za odkup delov parcel, potrebnih za ureditev pločnika. Koliko sredstev je bilo za to zagotovljenih posameznim lastnikom?
-Ali drži podatek, da je odstranitev asfalta na omenjeni ukinjeni in predhodno že prodani nekoč javni cesti, novemu lastniku financirala krajevna skupnost oziroma občina kar iz svojega proračuna? Kakšni so bili ti stroški? Zakaj se je to delo na zdaj že zasebni parceli financiralo z javnimi sredstvi?
-Prosim, da posredujete vse zapisnike sej krajevne skupnosti Bučna vas, na katerih se je obravnavala problematika ukinitve dela Markljeve ulice – glede ukinitve javnega dobra, prodaje parcele, odstranitve asfalta ipd.
Predlagam, da občina čimprej poskrbi, da bodo predeli naselja povezani, kot so bili pred (nepotrebno) ukinitvijo navedene javne ceste, sedaj seveda vsaj za pešce z ožjo, recimo vsaj 2m široko pešpotjo. Za tako ureditev je dalo svoj podpis tudi 111 krajanov v tem območju.
Zanima me še, kakšna je možnost za ureditev prehoda za pešce preko Ljubljanske ceste med Markljevo ulico in Turkovo ulico.

4. CIRKUS NA LOKI – vprašanje
Zanima me, kdo se je odločil da se cirkus, ki ga imamo Novomeščani priložnost obiskati v decembru, umesti na športna igrišča na Loki ter kdo je odločil, da se na delu igrišč uredijo parkirišča za obiskovalce. Ob tem me tudi zanima, kdo in na čigave stroške bo saniral poškodovano asfaltno površino na igriščih, saj so vanjo zabijali kline za sidranje šotorov, kdo bo saniral poškodovane zelenice in nenazadnje tekaško stezo ter ostale morebitne poškodbe rekreacijskih površin.

5. PARKIRNA MESTA NA PUGLJEVI ULICI – vprašanje, pobuda
Na Pugljevi ulici je zemljišče okoli hiše Pugljeva 5 (frizerski salon) v celoti v lasti Mestne občine Novo mesto, seveda tudi del cestišča, kjer sedaj vsakodnevno parkirajo avtomobili, čeprav tam niso urejena parkirna mesta. Na tabli ob prostoru je navedeno, da je parkiranje dovoljeno le za stranke frizerskega salona.
Zanima me, ali je navedena tabla nameščena ob soglasju Mestne občine Novo mesto, ki je lastnik zemljišča. Predlagam pa, da glede na pomanjkanje javnih parkirnih mest v starem mestnem jedru občina tu, kjer se sicer torej že odvija parkiranje, a sedaj kar z opozorilom, da je namenjeno le strankam frizerskega salona, mestna občina ustrezno označi parkirna mesta in jih ponudi v javno uporabo vsem pod enakimi pogoji kot ostala že označena parkirna mesta na Pugljevi ulici in drugod.
Predlagam tudi, da občina v bližini parkirnih mest na Pugljevi ulici namesti parkirni avtomat, ali pa parkirna mesta na tej ulici opredeli za kratkotrajno parkiranje.

6. BARAKA NA PUGLJEVI ULICI – pobuda
Na koncu Pugljeve ulice, tik ob vstopu na Župančičevo sprehajališče, stoji na občinski parceli lesena baraka.
Zanima me, ali je postavljena ob soglasju občine in kdo je pravzaprav njen uporabnik. V kolikor zadeva ni formalno urejena, predlagam, da občina barako s svojega zemljišča nemudoma odstrani ter lepše uredi ta vstop na pomembno mestno sprehajališče.

7. STANOVANJSKI PROGRAM OBČINE – vprašanje
Zanima me, če ima novomeška občina pripravljen svoj stanovanjski program in kateri dokument občino pravzaprav ustvarja pri razvoju lastnega fonda (neprofitnih) stanovanj.
Prosim tudi za podatek, koliko in kakšna stanovanja ima občina v lasti in kdaj so bila posamezna pridobljena.

8. PARKIRNE DOVOLILNICE KOMUNALE NOVO MESTO – vprašanje
V časopisu Park smo lahko zasledili, da je Komunala Novo mesto Mestni občini Novo mesto na njeno prošnjo izdala 15 parkirnih stalnih parkirnih dovolilnic, ki jih je opredelila celo kar kot sponzorstvo.
Zanima me:
-zakaj je občina prosila Komunalo Novo mesto, da ji izda parkirne dovolilnice in to celo v obliki sponzorstva;
-komu je župan, ki je pristojna oseba, doslej podelil te parkirne dovolilnice in po kakšnih kriterijih, kdo so osebe, ki imajo te dovolilnice trenutno v posesti;
-ali lahko osebe, ki jim je župan podelil parkirne dovolilnice, dovolilnice prenašajo na druge osebe (drugi zaposleni, znani, prijatelji, družinski člani …), in ali lahko te parkirne dovolilnice uporabljajo tudi izven delovnega časa, če gre za osebe zaposlene na MO Novo mesto;
-koliko delavcev občinske uprave ima svoje delovno mesto na Glavnem trgu oziroma v ožjem starem mestnem jedru (rotovž ter Glavni trg 24);
-zakaj župan navkljub posesti parkirnih dovolilnic in navkljub dejstvu, da ima ob rotovžu urejeni dve parkirni mesti, ki se jih sme uporabljati zgolj za službena vozila občine, na Glavnem trgu pogosto nepravilno parkira.

9. ŠTUDIJE, PROJEKTI, ANALIZE IPD NAROČENI V LETU 2007 – vprašanje
Prosim za podatek, katere študije, projekte, analize in podobno je estna občina Novo mesto naročila v letu 2007 oziroma katere so bile izdelane v tem letu. Prosim za pregled teh zadev z informacijo o naslovu dela, avtorju, ceni izdelave ipd.
Ponovno tudi predlagam, da se vse študije, analize in podobne akte, ki so pridobljeni z javnimi sredstvi, objavi na spletni strani občine.

10. VARSTVO MODERNE ARHITEKTURNE DEDIŠČINE V OBČINI – pobuda
Novo mesto je v obdobju po drugi svetovni vojni začelo z močno rastjo svoje fizične strukture, ki je kulminirala nekako v sedemdesetih letih. V okviru tega razvoja je pridobilo tudi nekatera kvalitetnejša arhitekturna dela in nekaj del eminentnih arhitektov. Vse to tvori kulturno bogastvo našega prostora.
V oziru na to, da celo nekateri od kvalitetnejših objektov iz različnih razlogov doživljajo preobrazbe, ki so nekvalitetne oziroma nasilne in uničujejo arhitekturo, predlagam, da novomeška občina v sodelovanju z Zavodom za varstvo kukturne dediščine čimprej pripravi pregled kvalitetnejše moderne arhitekturne in urbanistične dediščine v novomeški občini ter jo tudi ustrezno zavaruje pred neprimernimi posegi z občinskim odlokom.


11. TELOVADNICA STOPIČE – vprašanje
Glede na to, da v javnost prihajajo najrazličnejše informacije o tem, kakšna, kako velika naj bi bila telovadnica v Stopičah in glede na to, da župan občinskih svetnikov o tem doslej sploh še ni natančneje seznanil, prosim, da občina posreduje projektno nalogo (ali njen kvaliteten povzetek), ki je bila pripravljena za arhitekturni natečaj za to telovadnico. Zanima me tudi, ali je bila višina investicije omejitveni faktor pri pripravi natečajnih projektov.

12. OGLASNI AVTO NA ŠMIHELSKI CESTI – vprašanje
Ob Šmihelski cesti, nekako nasproti pokopališča Šmihel, že dalj časa stoji reklamni tovornjak. Na njem je nameščen reklamni pano, ki oglašuje podjetje Poravnava.
Zanima me, ali je na tistem oziroma takšnem mestu ob cesti parkiranje dovoljeno, in ali je treba za tako oglaševanje plačevati komunalno takso ter kolikšna je višina le te. Zanima me tudi, ali je parkiranje na način, kot smo mu priča ob Šmihelski cesti dovoljeno.



13. KAMP V PORTOVALU – vprašanje
Župan Muhič je v svojem programu dela navedel, da bo v letu 2008 uredil kamp v Portovalu.
Zanima me, kje točno kamp bo, kako bo urejen, kdaj se bo pričelo urejanje, koliko bo ureditev stala občinski proračun.

14. ODGOVORI NA PRETEKLA VPRAŠANJA IN POBUDE – pobuda
Glede na to, da občina doslej še ni odgovorila na nekaj preteklih vprašanj in pobud občinskih svetnikov predlagam, da to stori na prvi naslednji seji občinskega sveta, saj jo k temu obvezuje tudi Poslovnik občinskega sveta.


Tomaž Levičar, univ. dipl. ing. arh.

Mestni svetnik

sreda, 19. december 2007

1000 BESED: NARAVNI PRIRASTEK

reka Krka ob Ragovem logu, 19. december 2007

torek, 18. december 2007

ponedeljek, 17. december 2007

nedelja, 16. december 2007

sobota, 15. december 2007

petek, 14. december 2007

četrtek, 13. december 2007

sreda, 12. december 2007

torek, 11. december 2007

ponedeljek, 10. december 2007

LEPO V GRDEM

O urejenosti prednovoletnih stojnic trgovcev na Glavnem trgu.

Če bi ne bil pred par tedni z asistentko Alenko fotografiral predmetov za novo staromestno trgovino »Kultura uživanja«, ki jo najdemo nad imenitno »Čajarno« na Glavnem trgu, bi le stežka tako dobro vedel, da imajo tamkaj ne le vsakovrstne čaje, ampak tudi zelo lepe, vabljive, celo veselemu decembru primerne artikle, zraven pa celo še kaj za zdravje ohraniti in okrepiti.

Toda lepota se ne konča pri predmetu samem. Kot pač ni vseeno, komu se kakšno darilo nameni, tudi ni vseeno, kje je darilo razstavljeno ali postavljeno na ogled oziroma na prodaj. In pri tem so imeli v trgovini te dni malce nesrečno roko. Predvsem z ureditvijo stojnice pred trgovino.
Stojnica je najbrž povsem dobra ideja za pospeševanje prodaje, a upal bi si reči, da ni vseeno, kakšna je, kako se jo uredi, kam se jo namesti … K lepim predmetom bi pač sodila lepa stojnica in lepo urejen prostor ob njej. Tokrat so na to, kakor kaže tudi spodnja fotografija, pozabili. Zgodi se zato, da se celo najbolj imenitni predmeti znajdejo pod najbolj cenenim senčnikom in med trumo banalnih korit za rože, reklamnih tabel in prometnih znakov, vse to pa zaljšajo še te dni pričakovane girlande in utripajoče lučke.

Kakopak pa ta primer sploh ni nič nenavadnega v Novem mestu in v njegovem starem mestnem jedru. Žal še ni vsak trgovec tako dobro izučen in pretanjen, kot so denimo v trgovini L'Occitane, kjer znajo poskrbeti za vsak detajl v notranjosti, v izložbi in na zunanjščini. Kultura kvalitetnega urejanja prodajnega prostora v Novo mesto stopa le počasi, pravzaprav zelo prepočasi.

Kakor zdaj kaže je bolj ali manj konec s celovito decembrsko okrasitvijo hiš na trgu, kot kaže bo zdaj to vsak počel malo po svoje in očitno še kar brez smernic in soglasja Zavoda za varstvo kulturne dediščine, in tudi stojničarji, naj si bodo prednovoletni ali pa kakšni drugi, bodo očitno še kar nekaj časa vsak po svoje našarili svoj prostorček.

To je v Novem mestu morda res le en droben problemček. A nič manj pozornosti vreden.


Lepi predmeti iz trgovine Kultura uživanja

Neprijeten prodajni prostor pred trgovino Kultura uživanja

Tomaž Levičar

Mestni svetnik

(Fotografije: predmeti iz trgovine Kultura uživanja na Glavnem trgu 17, november, december 2007; stojnica pred trgovino Kultura uživanja, 6. december 2007)

nedelja, 9. december 2007

sobota, 8. december 2007

1000 BESED: BRODOLOM

reka Krka ob izviru pri Kandijskem mostu, 5. december 2007

petek, 7. december 2007

NITI M2 STANOVANJA

O stanovanjski politiki župana Muhiča za uresničevanje katere ni v letu 2007 uspel zapraviti niti enega samega evra in torej tudi ni uspel kupiti niti enega samega samcatega kvadratnega metra stanovanja, pa čeprav je imel na voljo preko sto sedemintrideset tisoč evrov, da vsaj nekaj naredi.

Ko sem pred par dnevi na blogu pisal o milo rečeno nenavadnem govorjenju župana Muhiča na televiziji Vaš kanal o »njegovi« stanovanjski politiki, načrtih in tudi o kitenju s tujimi dosežki - zdelo se mi je pač silno neetično, da se na področju stanovanjske gradnje župan hvali kar z dosežki zasebnih podjetij, medtem ko je občina pri urejanju teh zadev praktično mrtva, neaktivna, anemična -, sem povedal tudi, da ima župan v občinskem proračunu za leto 2007 sicer zagotovljen denar za nakup dveh ali celo treh stanovanj. Ob tem pa sem se še spraševal, če mu je ta denar sploh uspelo zapraviti v letošnjem letu. Vprašanje se mi je žal nakazovalo v oziru na to, da ko spremljam to izredno počasno delo župana in občine nasploh, mi s prav ničimer ne daje upanja, da bi lahko bilo na tem področju kaj dosti boljše kot je na premnogih ostalih. In v svojih domnevah se, kot vidim zdaj, nisem niti najmanj motil.

V predlogu proračuna za leto 2008 je župan Muhič pri proračunski postavki »18 061 006 Vlaganja v stanovanjske objekte in pridobivanje stanovanj« prijazno in odkritosrčno zapisal: »(…) V letu 2007 je bilo na tej postavki planiranih sredstev v višini 139.799,00 EUR, ki pa niso bila porabljena, saj na objavljeni razpis mestne občine ni prispela nobena ponudba za prodajo stanovanja občini. (…)«
Županu Muhiču očitno ni uspelo celo niti to, da bi v letu dni z denarjem, ki ga je imel tako rekoč v rokah, kupil kakšno stanovanje za potrebe občine in s tem vsaj malo zadovoljil potrebe mladih družin in socialno ogroženih v občini. Če to ni čudež, potem ne vem, čemu se dandanes sploh še lahko reče čudež. Nimam pojma pod kakšnimi pogoji je občina želela kupiti stanovanja, ampak če je vsaj približno pristajala na tržne cene, kar bi bilo v normalnih razmerah za pričakovati, potem je res silno velik čudež in po svoje pravi uspeh, da občini ne uspe z razpoložljivim denarjem kupiti niti enega stanovanja. Nakup stanovanja v tej občini je v istem letu pač uspel desetinam družin. Občini pač ne.
Ampak leto je zdaj žal pri kraju in res nima smisla pretirano stokati nad vsemi izgubljenimi priložnostmi, ki jih je ta občinska oblast spustila iz rok.

Kaj pa smemo pričakovati v letu 2008? Upajmo, da ne bodo na občini spet zavozili. Vsekakor pa so obeti načeloma še nekaj slabši, kot so bili v letu 2007. V letu 2008 župan Muhič v proračunu namreč predlaga celo zmanjšanje načrtovanih sredstev za stanovanja. Iz lanske vsote 139.799 evrov naj bi na tej postavki v letu 2008 padli na 120.000 evrov. In tako bo navkljub temu, da bi bilo za bolj aktivno stanovanjsko politiko prej logično kaj povsem drugega, namreč močno zvišanje sredstev za namen nakupa ali gradnje (neprofitnih) stanovanj.

Ker vem, da župan Muhič rad pogleda, kako kakšnim stvarem strežejo v Ljubljani, in s tem sploh ni nič narobe, jaz pač tudi rad pogledam, kaj počno denimo v Londonu, predlagam, da si na spletni strani Mestne občine Ljubljana poišče in pozorno ogleda »Stanovanjski program Mestne občine Ljubljana za leto 2007«, pripravljen je bil januarja 2007. Videl bo, kako se tem stanovanjskim rečem lahko precej bolj sistematično in predvsem bolj učinkovito streže in kako se da v tudi v resnici z občinskim oziroma javnim denarjem zgraditi na stotine (neprofitnih) stanovanj – v Novem mestu pač vsaj na desetine stanovanj. Ampak drži pa, da je za to treba imeti odločnega župana, ki sprejema prostorske akte, kupuje in opremlja zemljišča, pridobiva sredstva Stanovanjskega sklada RS in seveda tudi gradi ali vsaj kupuje stanovanja … Za to pa je res treba imeti kar srečo. Ki jo v Ljubljani pač imajo. Tu pa …


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

četrtek, 6. december 2007

ŽUPANOV POKER Z IGRIŠČI

O tem, kako zelo malo denarja namerava župan nameniti urejanju otroških in športnih igrišč v letu 2008, kar je prav pokeraška poteza, ki pa se ne bo končala dobro za tiste, ki znajo le blefirati, v rokah pa so spet brez adutov.


Kar sem le strahoma domneval, je novomeški župan Lojze Muhič zdaj vendarle zelo jasno izpovedal v proračunu za leto 2008. Ta je danes prišel v nabiralnike občinskih svetnikov. (Mimogrede: županu spet ni uspelo pripraviti, kar je napovedoval – napovedoval namreč je, da bo za hkratno obravnavo pripravil proračuna za leto 2008 in tudi za leto 2009. Žal.)

Že po izraziti neaktivnosti aktualne občinske oblasti glede urejanja otroških in športnih igrišč v letošnjem letu je bilo dokaj prezentno, da županu Muhiču ta problematika ni kaj prida mar, pri čemer se pa itak sprašujemo, kaj mu sploh je mar. Da pa mu je otroških in športnih igrišč tako zelo malo mar, kot zdaj izkazuje s predlogom občinskega proračuna za leto 2008, pa bi si vendarle le stežka mislili.

Na proračunski postavki 04081023 Investicijski odhodki – otroška in športna igrišča je bilo v preteklih letih zagotovljenih okoli 18 milijonov tolarjev oziroma okoli 80.000 evrov. Malce gor malce dol. Ta količina denarja ni ravno velika, a je bilo z njim ob pozornem, mačehovsko spretnem ravnanju moč kar nekaj stvari urediti. S tem denarjem se je pač vsako leto na novo uredilo nekaj igrišč in poskrbelo za vsaj minimalen obseg vzdrževanja večine obstoječih.

No, župan Muhič se je skupaj s svojim podžupanom za družbene dejavnosti Rafaelom Križmanom v letu 2008 odločil narediti križ čez otroška igrišča. Odločila sta se za potezo, ki bo stanje na tem področju zagotovo bistveno poslabšala. Na omenjeni proračunski postavki, kjer je bilo še v letošnjem letu zagotovljenih 80.000 evrov, namenja župan v letu 2008 le še 20.000 evrov! Gre torej za kar 75% znižanje glede na preteklo leto, kar je tudi eno največjih znižanj postavk v občinskem proračunu nasploh. In to v trenutku, ko želi občina graditi močno predimenzionirano telovadnico v Stopičah in s športom komajda kaj prida povezan servisni objekt v Portovalu. Res »briljantna« politika občinske oblasti.

Ampak tako zlahka ne bo šlo. Občina ima, če že drugega tile oblastniki ne vidijo in ne razumejo, namreč zakonsko dolžnost poskrbeti za varnost na igriščih. Prav vsa igrala, prostor ob njih in igrišča nasploh morajo biti varnostno brezhibna, izdelana, postavljena in delujoča v skladu z ostrimi evropskimi normativi. V nasprotnem primeru si lahko v primeru poškodb otrok in tožb, ki bodo usmerjene na lastnika igrišč oziroma igral, občina obeta visoke kazni oziroma odškodninske zahtevke. Take, ki bodo močno presegali potrebna vlaganja za ureditev te problematike v občini.

No, in če ne drugega, bom pa brez dvoma terjal, da občina v letu 2008 poskrbi za popravilo oziroma zamenjavo prav vseh poškodovanih igral na igriščih v občini, pregled takih morajo pripraviti kot odgovor na moje svetniško vprašanje, za kar bo očitno treba angažirati tudi republiškega inšpektorja, ki se ukvarja z varnostjo pri delu …
Če ne namerava župan do druge obravnave proračuna za leto 2008, ki bo v mesecu januarju, odločno spremeniti te svoje politike, potem drugače tu očitno res ne bo šlo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik


(Fotografija: igrišče ob OŠ Bršljin, 2. maj 2004)

POZABLJEN KOS OBČINSKEGA

O še enem bolj ali manj pozabljenem premoženju občine, kamor se bo morda nekoč spet naslanjal most preko reke, do tedaj pa bi na javnih parkirnih mestih lahko parkirali občani.

Najbrž ne povem nič novega, če povem, da občina v kar nekaj primerih »pridno« pozablja na svoje premoženje in na odgovornost aktivnega upravljanja z njim. Pred dnevi smo se (spet) malce soočili s primerom Glavnega trga 25, govorili smo tudi o prostoru ob vodnjaku pri kapiteljski cerkvi, tokrat pa lahko recimo omenimo še prostor na Pugljevi ulici v mestnem jedru.

Na koncu Pugljeve ulice, ki vodi z Glavnega trga pod Breg na Župančičevo sprehajališče, je okoli zadnje hiše v vrsti, kjer je frizerski salon, prav ves prostor v lasti občine. A se na tem prostoru dogajajo stvari, ki kažejo ali da je prag vzdraženja za občino sila visok ali pa, da se vse te neprimernosti odvijajo kar s (tihim) soglasjem občine.

Na delu občinske parcele zatorej stoji lesena baraka, ki kazi vstop na Župančičevo sprehajališče, drugi del parcele je kar pozidan z objektom, nekakšna shramba, ki ga očitno uporabljajo sosedje, tudi prostor ob Krki se zdi bolj zaseben kot občinski, … Za vsakdan mesta pa vendarle še najbolj čudi strpnost občine glede uporabe površine, kjer je možno parkiranje. Nekako trije avtomobili lahko na tam razpoložljivi površini parkirajo, kar sredi neredko s pločevino zabasanega mestnega jedra sploh ni za odmet. Občina tega prostora sploh ni označila za parkiranje, ni zarisala parkirnih mest, pa vendarle se tu nekaznovano parkira. A naj ne bi kdor koli. Če se tu parkira sploh ne moti, moti pa, da občina tolerira obnašanje soseda, ki je tik nad prostor namestil tablico, da je parkiranje dovoljeno le za njihove stranke. Tako pa seveda ne bi smelo biti na občinski parceli, če bi z njo ustrezno gospodarili.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik


(Fotografije: prostor na koncu Pugljeve ulice, 5. december 2007)

sreda, 5. december 2007

STANOVANJA IN OSTALO TUJE PERJE

O obljubljenih, načrtovanih, grajenih, zgrajenih, zasebnih in občinskih stanovanjih in o Vašem kanalu in o tujem perju nasploh.

Dandanes je kar modno, da se različni akterji opredeljujejo do kvalitete dela in razglabljajo o neodvisnosti medijev in novinarjev. Kdor želi biti v trendu, tak to počne. V ponedeljek je bila na TV Slovenija ena od po mojem mnenju zdaj že kultnih nanizank v seriji Vroči stol, ki pa je nedvoumno izdala, da znajo o tem problemu še najbolj žolčno, glasno in jasno govoriti kar novinarji sami. Zato se bom raje tudi sam vzdržal komentiranja dela na Vašem kanalu, ki ga zdaj, ko so se pač preselili tudi na www, spet spremljam. Bolj smiselno je, da se obrnem kar direktno na nekritične izjave novomeške oblasti, ki jih bogato podaja ta tv kanal.

Zanimivo je na novomeškem tv kanalu pogledati, kako se lahko nekateri šopirijo s tujim perjem. Televizija je v ponedeljek gledalcem med ostalim ponudila tudi dva prispevka iz osrčja novomeške občine. V obeh prispevkih je v nekoliko sklonjeni, morda sramežljivi pozi nastopil župan Muhič, ki je očitno novi lokalni tv zvezdnik. Govoril je o stanovanjski gradnji in o decembrskih prireditvah v Novem mestu. In oboje je sila zanimivo in sila indikativno za dandanašnji čas, ko lokalna oblast nima praktično nobenih lastnih uspehov, v mestu se pa vseeno nekaj premika na področjih, kjer oblast nima poleg svoje roke.
Poglejmo si ti dogodivščini.


PRIREDITVE

1 občinska in 156 neobčinskih prireditev
Za začetek naj povem, da ne vem, ali gre za oblastno ali novinarsko raco, ampak, če mi nekdo razlaga, da z decembrskimi, prednovoletnimi prireditvami želijo »zadostiti vsem socialnim in intelektualnim potrebam«, kakor so pač na Vašem kanalu zapisali izjavo novomeških oblastnikov z njihove novinarske konference, potem mi je kar dovolj jasno, da tu nekaj ni povsem v redu.

Občinska oblast pravi, da se bo v Novem mestu v decembru zvrstilo 154 prireditev. Fino. Resnici na ljubo sem jih jaz v njihovem pregledu prireditev naštel še več, namreč 157. Ampak pustimo malenkosti. Morda sem seznam 154 oziroma 157 prireditev pregledal ne dovolj točno, a tudi po le dveh pregledih sem med temi 157 prireditvami, mnoge med njimi sploh niso prazničnega značaja, ki jih pripravlja, kakor so prešteli na občini, 33 različnih organizatorjev (a vseh celo sploh niso navedli na seznamu!), sem našel le eno samo samcato prireditev, ki jo organizira Mestna občina Novo mesto. To je silvestrovanje z ansamblom Rubin in Vilijem Resnikom. Ostalih 156 prireditev pripravljajo drugi in večini od organizatorjev občina sploh ne pomaga ne finančno ne kako drugače. Pa vendar je opazovalec po novinarski konferenci in poročanju Vašega kanala lahko dobil občutek, da prav občina drži roko nad celoto. Pa je ne. V resnici gre le za neke vrste dičenje s tujim perjem. Prav takšno novinarsko konferenco bi namreč lahko naredilo denimo podjetje Mercator in enako upravičeno bi lahko rekli, da se bo v Novem mestu v decembru zvrstilo 154 prireditev. In enako bi lahko naredil LokalPatriot ali pa Zavod Tovarna in tudi ta dva bi lahko zatrdila, da bo v Novem mestu 154 oziroma 157 prireditev. In to bi bilo res. In mi bi imeli občutek, da so za vse to zaslužni oni, da imajo oni roko nad tem, da oni to financirajo … Tako se je tudi meni za trenutek zdelo, da je občina pripravila teh 154 ali 157 dogodkov, ko je župan Muhič stvar razložil na Vašem kanalu. A sem se hitro spomnil, kako te stvari potekajo, saj ta paradigma decembrskega »organizatorstva« na novomeški občini ni prav nič novega. Tako si je občina »prisvajala« tuje dogodke že v preteklih letih, pri čemer pa je v preteklih letih sama vendarle organizirala kak dogodek več. Ne le enega.

Je pa vsemu navkljub lepo, da nekdo vse skupaj zbere in nekje objavi. To drži. Pa če je to DNŠ, ki to tudi počne na svoji info spletni strani, ali pa če je to MO Novo mesto, ki to počne še na bolj rudimentaren način.

O obupno oblikovani publikaciji, izdal jo je Zavod za turizem, ki sila zmedeno in kar brez kakršnega koli kazala predstavlja teh 154 oziroma 157 prireditev pa sploh ne gre izgubljati besed.
Prav ogorčenja vredno je, da so se odločili za zelo neroden in v tej situaciji povsem neprimeren sistem predstavitve prireditev, ki je sicer kronološko zastavljen, toda le po posameznih organizatorjih. Bralec mora torej neprestano listati knjižico gor in dol in pri preko 33 organizatorjih iskati če kaj ponujajo kak decembrski dan. Res neverjetno. Mislim, da tako zmedenega koledarja prireditev še nisem imel v rokah. Naj se znajde, kdor se more.


STANOVANJA

Kateri načrt o stanovanjih?
A to ni še nič. Dičenja s tujim perjem je bilo v istem lokalnem tv dnevniku še več. In to tudi na nov, doslej celo še ne viden in kar nepričakovan način.
Župan Muhič je v istem dnevu na Vašem kanalu predstavil še eno pompoznejšo novico. Govoril je o pospešeni gradnji stanovanj v tej četrtletki. Tu se je župan iz navideznega organizatorja decembrskega dogajanja prelevil v navideznega naložbenika v stanovanjsko gradnjo. Res neverjetno. Meni, ki poznam občinski proračun in način dela te oblasti, pa je šlo že na smeh. Seveda na televiziji prostora niso dali kakšnemu pravemu investitorju , kaj šele kakšnemu članu opozicije.

Kakor koli, Muhič je torej govoril še o stanovanjski gradnji. Izjavil je oziroma zapisali so naslednje: »Po Muhičevih zagotovilih bodo volilne obljube, da bo v tem mandatu v Novem mestu zgrajenih dovolj stanovanj, izpolnjene. Na podlagi projektnih načrtov naj bi do leta 2010 na območju mestne občine zraslo 600 novih stanovanj. »Ugotavljam, da bo ta načrt izpolnjen že naslednje leto. Dejansko bomo namenu predali 800 stanovanjskih enot,« zagotavlja Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto. Dolenjska prestolnica glede na razvojne načrte postaja hitro rastoče mesto. Vedno več je povpraševanja po zaposlitvi v večjih novomeških podjetjih. Kljub vsemu na mestni občini ocenjujejo, da bo načrtovano število novih stanovanj moralo zadovoljiti trenutno povpraševanje po novih stanovanjih.«

In ko berem njegovo izjavo, in ko mi seveda ni jasno, kaj so to »projektni načrti« in kako bo Muhič kakšno stanovanje, ki ga ne bo sofinanciral niti z evrom, predal namenu, se na drugi strani vendarle ne morem znebiti občutka, da bo novomeška občina z Muhičem na čelu, zgradila več sto stanovanj po mestu. A ta dilema nastaja le zaradi čarobne moči televizije. V resnici je ni, saj so stvari sicer kristalno jasne.

Resnica je seveda daleč od tega, kar zavito govori Muhič. Občina pač ne bo zgradila niti enega stanovanja, če bo kakšnega odkupila in ga zatem ponudila občanom kot socialno ali neprofitno, morda celo kot kadrovsko stanovanje, pa bomo že lahko nadvse srečni.

Pristanek za Muhiča pa bi bil ob vsaj malo zavzetem novinarskem delu na tv kanalu še precej trši. Bolj ali manj vsi prostorski akti na podlagi katerih se v Novem mestu gradi ali se bo gradilo stanovanja so bili pripravljeni in večinoma tudi sprejeti že v preteklem mandatu, le pri dveh aktih se je proces sprejemanja zaključil v tem mandatu, namreč za objekta na Jakčevi ulici in na Rozmanovi ulici, ki naj bi jih gradilo podjetje Zarja. A tudi tu je bilo skoraj vse opravljeno že v preteklih letih in celo pri tem je pač bore malo opravka imela novomeška občina.

Dejanske predvolilne in povolilne obljube o stanovanjih
Kaj pa je Muhič sploh obljubil na tem področju?
On ni nikjer obljubil, da bo zgrajenih dovolj stanovanj, kakor govori zdaj, pač pa si je oziroma so si v predvolilnem programu skupnega kandidata Alojza Muhiča pod točko »13.1 Stanovanjske razmere« zadali naslednje naloge:
»-določitev lokacij in sprejem občinskih lokacijskih načrtov,
-izdelava projektne dokumentacije za komunalno opremljanje zemljišč,
-pridobivanje nepovratnih sredstev iz ministrstev RS in EU skladov za izgradnjo komunalne infrastrukture,
-postopno opremljanje romskih naselij s komunalno infrastrukturo,
-zagotavljanje stanovanj v obstoječem stanovanjskem fondu družinam s stalnimi prihodki (zaposleni) in šoloobveznimi otroci,
-organiziranje izvajanja gradnje stanovanjskih objektov.«

Muhič je po volitvah svoje obljube na področju stanovanjske gradnje sicer kar nekoliko prikrojil. V programu, ki ga je objavil na spletni strani občine, sta namreč zapisani le še dve točki. Takole se glasi:
»XIII. Stanovanjska gradnja:
1. Zagotavljanje stanovanj za družine z nizkimi dohodki in mlade družine
Način: Vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva in predkupne pravice občine
Rok: mandat
2. Zagotavljanje finančnih vzpodbud za prenove objektov v mestnem jedru
Način: Zagotovitev finančnih vzpodbud za povečane stroške investitorjev zaradi varovanja kulturne dediščine, sprejem pravilnika.
Rok: mandat«

Ne pozabimo še na eno Muhičevo razmišljanje, katerega zaključka sicer ne poznamo, a bi znalo imeti posledice na stanovanjskem področju. Takole je v zvezi z Romi in stanovanji dejal za časopis Dobro jutro januarja letos: »Romsko vprašanje je pereče na več področjih, ne zgolj na nastanitvenem. (…) Trenutno v proračunu ni sredstev, vendar razmišljam o postavitvi družinskih stanovanjskih objektov. Družine, ki se želijo socializirati in živeti drugače, bi skušali potegniti iz romskih naselij. (…)«

Omeniti pa velja tudi namero občine, da se v okviru univerzitetnega kampusa zgradi študentska stanovanja.

Kolikor je meni znano, občina vse te naloge, pa kakor koli so že kje zapisane in kakršne koli roke si je že postavila, izvaja zelo slabo. Ne duha ne sluha o javno-zasebnem partnerstvu, o finančnih vzpodbudah za prenovo stanovanj v mestnem jedru, o sredstvih EU, o družinskih stanovanjskih objektih za Rome, celo lokacijskih načrtov ni več novih, …
A vendarle bom z naslednjim svetniškim vprašanjem Muhiču dal priložnost, da izčrpneje pojasni, kaj od tega je doslej sploh uresničil oziroma kaj od zastavljenega bo uspel. Upam, da ne bo spet razlagal, kaj vse bodo gradili Imos, ZIL Inženiring, CGP, Begrad, Raifeissen Leasing in drugi, ampak da bo povedal, kaj bo storil on oziroma občina.

Bilo bi zelo lepo, če bi župan Muhič, namesto da se diči s tujim perjem, povedal, koliko stanovanj bo v njegovem mandatu denimo kupila novomeška občina in jih oddala kot socialna, neprofitna, kadrovska ipd. Mislim, da bi tu zgovornost kar naenkrat uplahnila, glava in oči govorca pa bi se še bolj povesili k tlom.

Proračun in obljube o stanovanjih
Ampak da je treba pristopiti k reševanju problema stanovanjske gradnje sem na občinskem svetu že dovolj jasno opozarjal župana Muhiča ob sprejemanju proračuna za leto 2007. In enako bom storil ob sprejemanju proračuna za leto 2008.

Občina sicer ima proračunsko postavko 18061006 Vlaganja v objekte in pridobivanje stanovanj (420001 – Nakup stanovanjskih zgradb in prostorov) ter proračunsko postavko 18061008 Investicijski odhodki – stanovanja (420401 – Novogradnje). Prva je namenjena nakupu stanovanj po 154. členu Stanovanjskega zakona, ki govori, da je pristojnost občine, da zagotavlja sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj ter stanovanjskih stavb, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb. Druga postavka pa je namenjena novogradnjam za praktično enak namen, torej za reševanje stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb.

In koliko denarja je na teh postavkah zagotovil župan Muhič? Na prvi postavki je župan Muhič letos zagotovil le 139.799 evrov, koliko jih bo uspel porabiti, bomo še videli, bo pa s tem lahko kupil kvečjemu kakšni dve stanovanji na leto, kar je seveda kaplja v morje. Na drugi postavki, ta govori pa prav o novogradnjah, o katerih se je župan Muhič razgovoril na Vašem kanalu, pa je župan v svojem proračunu zagotovil reci in piši 0 (nič) evrov. Več denarja za stanovanja, od tega kot ga je zagotovil župan, letno zapravi celo kakšna bolj premožna novomeška družina.

Poročilo o delu glede stanovanj
Ob svojem poročilu o opravljenem delu v prvem devetmesečju, bilo je to torej septembra, je bil župan Muhič z besedami o stanovanjski problematiki sicer bistveno bolj realen, kot oni dan na Vašem kanalu. V svojem poročilu je malce bolj jasno zapisal, kaj je oziroma kaj bo naredil v letu 2007 na tem področju. Kar citirajmo ga:
»2. Stanovanjske zadeve
Načrtovani večji projekti in razpisi v letu 2007:
-nakup enega stanovanja na trgu na območju Mestne občine Novo mesto;
-sofinanciranje obnove strehe na večstanovanjski stavbi Smrečnikova ulica 4, Novo mesto, kjer je mestna občina lastnica enega stanovanja;
-obnova strehe na Rozmanovi ulici 10 v Novem mestu;
-izvedba javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.«

To je žal to. Realnost.


Mislim, da sem s tem povedal dovolj o županovi volji po reševanju stanovanjske problematike in nehote nekaj tudi o novinarstvu, ki pa naj raje ostane domena visoke politike oziroma, ker jim gre samokritika bolje od rok, kar novinarskega ceha samega.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik


Reference:
http://www2.tv-nm.si/index.php?option=com_content&task=view&id=923&Itemid=111
http://www2.tv-nm.si/index.php?option=com_content&task=view&id=916&Itemid=111

torek, 4. december 2007

EDVARD RAVNIKAR – 100 LET

O odnosu Novega mesta do Novomeščana Edvarda Ravnikarja.

»O mestih, tudi o svojih, navadno vemo komaj kaj več kot ime.« Edvard Ravnikar: O razvoju Ljubljane sredi osemdesetih let; Arhitektov bilten, maj 1986, str. 3
»… ne smemo misliti na urbanizem kot nekaj nedostopnega, kar je omejeno samo na poznavalca teorije in tehnike, ampak urbanizem kot nekaj, kar v živo zadeva vsakogar, ki živi v skupnosti in v njej dela. Vsakdo se iz prizadetosti zanima, kako in kje stanuje, kakšni so pogoji pri vsakdanjem delu, kakšne so možnosti oddiha in kako se lahko prosto giblje, če so dobro urejena prometna sredstva. (…)« Edvard Ravnikar: 8. november - Dan urbanizma; Ljudska pravica, 8. november 1950
»Kakšna bo torej Ljubljana čez 50 let? Tega ne vemo natančno, gotovo pa bo, in to je obenem najprijetnejše in najhujše, taka, kot bomo sami hoteli.« Edvard Ravnikar: Ljubljana čez 50 let; Tedenska tribuna, 4. november 1954, str. 7



Kdor ve vsaj nekaj več kot le ime svojega Novega mesta, ta najbrž ve tudi, da danes mineva 100 let od rojstva arhitekta in Novomeščana Edvarda Ravnikarja, in kdor ve vsaj nekaj več kot le ime arhitekture, ta bi si najbrž upal reči, da je Ravnikar najpomembnejši ali vsaj najizrazitejši arhitekt Slovenije v drugi polovici 20. stoletja. Ravnikar je tako rekoč Jože Plečnik 2. polovice 20. stoletja.
Edvard Ravnikar je bil rojen 4. decembra 1907 v Novem mestu, umrl pa je leta 1993 v Ljubljani. Sicer natančnejših podatkov o njegovem življenju v Novem mestu ni zaslediti, to je očitno še stvar za zgodovinarje, Ravnikarjeva sestra Ivanšek pa mi je pred kakšnimi desetimi leti zaupala, da je Edvard v Novem mestu preživel otroštvo, zatem pa so se z družino selili najprej v istrsko Pulo, kjer so imeli restavracijo, nato pa odšli v Ljubljano in tam tudi ostali.

Najbrž najbolj znani Ravnikarjevi deli sta zasnova mesta Nova Gorica, ki so jo, da bi ponosno sijala daleč tja na zahod, začeli načrtovati in graditi kmalu po drugi svetovni vojni, ter največji slovenski kulturni hram, Cankarjev dom v Ljubljani, oziroma celovita ureditev današnjega Trga republike (prej Trg revolucije) s stolpnicama. Sledijo še mnoga druga dela, denimo Moderna galerija v Ljubljani, praktično njegovo prvo pomembno delo, stavba Občine Kranj, izpostaviti gre tudi 1. nagrado (ex aequo) na natečaju za ureditev severnega dela Benetk, bil je tudi soavtor realizacije, zatem Ferantov vrt v Ljubljani, etc. K temu, morda pa celo kar pred to, pa velja pristaviti njegovo izredno pomembno pedagoško delo na Fakulteti za arhitekturo. Edvard Ravnikar je prejel tudi številne nagrade (Prešernova, Plečnikova, AVNOJ, Herderjeva …) in pa nagrade na številnih natečajih. V rodnem Novem mestu Edvard Ravnikar nima svojih del.

Če je slednje razlog za problem, ki ga tu nahajamo v tem trenutku, ne vem, vem pa, da je v vsakem primeru milo rečeno nenavadno, da Novo mesto s prav ničemer ne obeležuje stote obletnice rojstva tega svojega izrednega umetnika in intelektualca.
Na to, da bi bilo treba izrazito obeležiti ta jubilej, naj si bo s kulturnim ali znanstvenim ali čisto enostavno protokolarnim dogodkom, s publikacijo, s spominskim obeležjem ali pa kar z arhitekturo, sem že dolgo nazaj začel opozarjati tako novomeško občino kot tudi predsednika Društva arhitektov Dolenjske in Bele krajine, ki ju je moč razumeti kot najodgovornejši inštituciji za izvedbo obeležitve v tem ali takem primeru. A očitno je bilo moje nagovarjanje vnemar, saj je ostalo praktično brez odziva, če odmislim dejstvo, da je občina v ta namen zagotovila nekaj sredstev v proračunu, ki pa jih očitno ne namerava porabiti in jih ni uspela celo niti podeliti.
Morda bo s takimi dejanji pietete, promocije in nenazadnje samopromocije mesta ter njegovega umeščanja na arhitekturni in biografski zemljevid države in širšega prostora kaj drugače ob 200-obletnici arhitektovega rojstva. Morda se bo vsaj tedaj že izoblikovala zadostna časovna distanca, da bo celo Novo mesto ali vsaj njegovo vodstvo z županom na čelu končno zadosti tehtno ugotovilo izreden pomen tega svojega someščana v slovenski umetnosti in znanosti. V Ljubljani, s katere vodstvom se vsaj občasno nekateri tu tako radi primerjajo, je seveda že danes drugače, tam je, kakor mora v takih primerih biti.


»Če bi sedem grehov naše arhitekture, ali bolje: sedem grehov nad arhitekturo naštel, bi bili videti ti grehi morda malo zavrženo. Odmaknjenost, zaostalost, nekulturnost, slepota za domačo lepoto, nevednost o tem, kaj je arhitektura, hlapčevanje regulacijskim silam in kako si ne znamo pomagati, so res trde besede in malo neobčutljive za vse dobro, kar je z našo arhitekturo v zvezi. Toda gotovo je bolj zaslužno opozarjati na napake, kot pa se prehitro naslajati nad pičlimi in nezanesljivimi uspehi.« Edvard Ravnikar: Sedem naglavnih grehov naše arhitekture; Sodobnost, 10/1963


Tomaž Levičar
Mestni svetnik


P.S.:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Ravnikar
http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/284368/
http://www.aml.si/slo/predavanje_FEDJEKOSIRJA.htm
http://www.arhitekturni-vodnik.org/?arhitekt=15&obdobje=0&tip=0
http://www.trajekt.org/?id=799&tid=1
http://www.ng-slo.si/default.asp?k=razstava_dogodek&rid=118

ponedeljek, 3. december 2007

KAKO DO LOKALPATRIOTA?

O Lokalpatriotu in še vedno zapuščenih občinskih prostorih sredi mestnega jedra.

Pred dnevi mi je nekdo na blogu postavil vprašanje, ki se glasi: »Tomaž, zanima me, kako si ti, kot svetnik, predstavljaš oddajo GT25 LokalPatriotu (brezplačni najem, subvencioniran najem, tržni, časovno neomejen ... obvezne investicije, pomoč občine pri obnovi ...). Hvala za odgovor.«

Prav je, da na postavljeno vprašanje odgovorim oziroma predstavim svoje stališče. Tega sem sicer v temeljnih potezah nakazal že kar s svojo pobudo na občinskem svetu, da naj občina svoje prazne, neuporabljane prostore na Glavnem trgu 25 (oziroma na Sokolski ulici) ponudi zavodu LokalPatriot. Ideja je sicer starejšega datuma in drugega izvora, a zdelo se mi je primerno, da se jo poudari tudi na občinskem svetu in se terja opredelitev župana do tega vprašanja.

Izhodišča za oblikovanje tega odnosa oziroma odnosov so bolj ali manj jasna. Občina ima v nadstropju in podstrešju stavbe Glavni trg 25 prazne prostore, ki jih za lastne potrebe oziroma potrebe svojih ustanov očitno ne namerava ali celo ne zna uporabiti. To je dokazala že ob svojih dragih in zelo nesmiselnih selitvenih prekucijah. LokalPatriot je uveljavljen in kvaliteten novomeški kulturni producent, ki pomembno sooblikuje kulturno sliko mesta, še posebej seveda na področju mladinske oziroma mladostniške kulture, torej na področju, ki je za utrip mesta zelo pomembno in za katero občina poudarjeno ne skrbi z nobenim od svojih lastnih javnih zavodov. Tak status LokalPatriotu nenazadnje neposredno, posebej pa posredno že vrsto let pripoznava tudi novomeška občina, saj je temu zavodu že pred leti, namreč v mandatu župana Starca, oddala prostore na Novem trgu 6, poleg tega pa v nekem manjšem deležu subvencionira tudi njegov program oziroma projekte z občinskim proračunskim denarjem. Ob tem je treba dodati, da se bo ta sicer zasebni, a po naravi dela tako rekoč javni zavod oziroma za javni interes delujoč zavod, v prihodnjih mesecih znašel pred prostorskim problemom. Zaradi del na Novem trgu 6 v zvezi z novogradnjo objekta, bodo pač morali zapustiti svojo uveljavljeno lokacijo.

Menim, da je na mestu, da je celo nujno, da na podlagi znanih, zgoraj navedenih dejstev mesto aktivno pomaga zavodu pri reševanju tega prostorskega problema, ki bi ob okornosti novomeške oblasti lahko postal za inštitucijo na nek način eksistencialen problem, za mesto pa vsekakor kulturni problem. Aktivna pomoč občine naj v tem primeru pomeni, da občina zavodu ponudi oziroma omogoči uporabo prostorov v dveh etažah na Glavnem trgu 25, ki jih je tudi LokalPatriot sam že prepoznal kot primerne za (začasno) izvajanje svojega programa oziroma dejavnosti, in da občina to seveda stori pod kar najbolj ugodnimi pogoji. Glede na to, da je občina premoženje na Glavnem trgu dobila v posest oziroma prepoznala svoje lastništvo te nepremičnine tudi zaradi aktivnosti LokalPatriota, vsaj posredno seveda, še bolj pa to stoji vsled že prej navedenih dejstev, bi bil po mojem mnenju na mestu tudi brezplačna oddaja, vsekakor pa oddaja tega prostora pod vsaj identičnimi pogoji, kakršne občina LokalPatriotu nudi oziroma je nudila na Novem trgu 6. Glede na to, da si bo LokalPatriot nove prostore zagotovil v nekaj letih v novozgrajenem objektu na Novem trgu 6, ne vidim nikakršne potrebe, da bi bila oddaja prostora »časovno neomejena«, menim pa, da bi bilo primerno, da občina te prostore trajno nameni mladinski ali podobni kulturi oziroma tistemu, kar sodi v mestno jedro, pa kdor koli bo že z njimi kasneje upravljal.

Za usposobitev prostorov na Glavnem trgu 25 bo seveda treba izvesti tudi določena vlaganja, denimo v ureditev bivalnega oz. funkcionalnega podstrešja, sanitarij, najbrž ne bo odveč niti novo stavbno pohištvo in podobno - pač odvisno od konkretnega namena in ambicij. V dvogovoru z bodočim uporabnikom bi bilo morebiti najbolj primerno in zaradi oblikovanja ustreznih, torej čim manj kompliciranih medsebojnih razmerij enostavno, da občina ta vlaganja opravi s svojimi proračunskimi sredstvi. Toda obenem imam le malo upanja, da bo župan Muhič s koalicijo v proračunu za leto 2008 za ta namen tudi zagotovil ustrezna sredstva za pripravo projekta in seveda za izvedbo. Torej bo najbrž bistveno bolj praktično, da bodoči najemnik, torej LokalPatriot, te aktivnosti izvede sam v soglasju z občino (ki mora tudi zato čimprej tudi sama ugotoviti, kakšna bo dolgoročna namembnost teh prostorov), in jih pač poračuna pri najemnini, stroških ali kako drugače.

Seveda se ob takem dogovoru med občino in LokalPatriotom ne sme pozabiti niti na druge akterje v mestnem jedru in na področju kulture, ki občasno potrebujejo prostore za svoje aktivnosti. To je najbrž moč rešiti tudi povsem dogovorno in z zdravim razumom.

Glede na to, da sem slišal tudi že razmišljanja o komercialni oddaji prostorov na Glavnem trgu 25 »najboljšemu« ponudniku in celo o prodaji, se velja na kratko oziroma delovno opredeliti tudi do tega.
Občina mora razumeti, da mora izvajati različne politike, med temi gre seveda tudi za razvoj starega mestnega jedra, kulture in mladinske kulture. Eno izmed orodij za izvajanje tega je tudi nudenje prostorskih pogojev organizacijam, ki k doseganju takih ciljev prispevajo in to seveda na način, ki je zgodovinskemu jedru primeren. Tu pač ne gre za to, da se prostor ponudi onemu, ki na bolj ali manj javnem razpisu za oddajo prostorov ponudi največ evrov, pač pa onemu, ki v mestno jedro vnaša program, ki ga ljudje v tem prostoru želijo in pričakujejo. Tu pa so na prvem mestu vsekakor dejavnost gostinstva, kultura in specializirane trgovine, denimo one vrste, ki jo promovira tudi Društvo Akcija s svojo rokodelski tržnico ipd.

Tako si jaz to torej predstavljam kot svetnik. In tak je na kratko moj odgovor.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik


Glejte tudi:
http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/09/obina-za-zasebne-epe.html
http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/11/pobude-in-vpraanja-10-seja.html

nedelja, 2. december 2007

petek, 30. november 2007

NEMI GOVOREC: ZMAJSKI MOST

Steber železniškega viadukta Revoz ob Mordaxovem sprehajališču, 18. avgust 2007

četrtek, 29. november 2007

sreda, 28. november 2007

torek, 27. november 2007

ponedeljek, 26. november 2007