Nekajkrat sem v zadnjem času zavil v fotogalerijo Fotopub, ta nekako od sredine letošnjega avgusta začasno gostuje ob novomeški tržnici v zgornjem nadstropju hiše Glavni trg 25, kjer so nekoč bil prostori trgovine Barve-laki, zatem trgovine Drogerie Markt, da bi potem lahko bili vrsto let neuporabljani, dokler ni semkaj letos za že omenjeno razstavo prišel Lokalpatriot.
Poglejmo to stvar malo bolj podrobno in z aktualne plati.
SOSED JE OBČINA
Prostori na Glavnem trgu 25 niso kar tako. Za začetek povejmo zanimivost, da imajo svoje mesto povsem poleg hiše Glavni trg 24, v njej je bil nekoč tudi Dolenjski list, ki pa je zdaj v lasti podjetnika Freliha iz Šentruperta. Zakaj je to zanimivo? Zato je zanimivo, ker namerava oziroma želi župan Muhič, čeprav povrhu vsega nima v ta namen na razpolago niti enega evra v proračunu občine, prav v Frelihov objekt preseliti preko 20 od 100 zaposlenih v novomeški občinski upravi, za katere ob selitvi iz nekoč občinske stavbe Novi trg 6 menda ni dovolj prostora v obstoječih dveh občinskih upravnih objektih na Seidlovi cesti 1 in v rotovžu. Frelih svoj objekt že dva meseca aktivno prenavlja, da bi ga pripravil za vselitev delavcev občine.
Zanimivo je tudi to, da za razliko od Glavnega trga 24, ki je torej v zasebni lasti, prostori na Glavnem trgu 25 niso v zasebni lasti, ampak so kar v lasti novomeške občine. To je nekako jasno ne le iz tega, da tako pripovedujejo odgovorni na občini, ampak nenazadnje tudi iz dejstva, da si je Lokalpatriot za Fotopubovo razstavo prostore in ključe pridobil od občine, ne pa od koga drugega.
Pa še nekaj se mi zdi zelo vredno povedati. Ti občinski prostori sploh niso majhni. Ko sem bil na razstavi, nisem videl le prostorne dvorane, kjer so razstavljene fotografije, ampak sem pogledal še malo naokoli po tem dragocenem objektu. In ker se mi je zdelo vse skupaj zelo zanimivo, sem drugikrat prinesel s sabo še 30 metrov dolg meter ter z njim premeril to občinsko premoženje.
VELIKO JE LEPO
Razsežnosti občinskih prostorov na Glavnem trgu 25 so v kontekstu še ene v vrsti tragikomičnih občinskih zgodb impresivne.
V zgornjem nadstropju hiše Glavni trg 25 so v lasti občine trije prostori. Največji prostor, v tem je razstava, meri okoli 230 kvadratnih metrov, višina prostora je 3,2 metra. Drugi največji prostor v tem nadstropju meri okoli 50 kvadratnih metrov. Med obema pa je še tretji prostor, ki njiju povezuie, očitno so nekoč imeli v njem tudi čajno kuhinjo in morda garderobo, njegova površina pa je okoli 20 kvadratnih metrov. Skupaj ima občina v tem nadstropju torej okoli 300 kvadratnih metrov površine. 300 kvadratnih metrov sredi mestnega jedra! Nasproti rotovža! A ne le, da je tu 300 kvadratnih metrov. Še več jih je!
Na podstrešju, kamor vodi dolgo enoramno stopnišče je še preko 100 m2 potencialno uporabnih površin. Podstrešje je danes resda neurejeno, a ne rabimo prav dosti truda, da ga spravimo v kakšno drugo podobo in v bolj sofisticirano funkcijo.
V skromni kletni etaži te občinske nepremičnine pa je wc z umivalnikom ter dvema straniščnima školjkama.
PROSTOR ZA 24 PRESEŽNIH DELAVCEV
Zdaj vemo torej naslednje:
1. vemo, da ima občina v svoji lasti prostore na Glavnem trgu 25,
2. vemo, da so ti prostori veliki okoli 300 kvadratnih metrov, in
3. vemo, da občina rabi prostor za del svojih zaposlenih.
Bodimo točnejši in verjemimo medijem. Kot smo pač lahko prebrali pred kratkim v časopisu Dobro jutro išče občina prostore za tri svoje oddelke, namreč za Oddelek za družbene dejavnosti, Oddelek za krajevne skupnosti in komunalne zadeve ter za Inšpektorat. V prvem oddelku je zaposlenih 10 ljudi, v drugem 7 in v tretjem tudi 7 ljudi, skupaj torej občina očitno rabi dodaten prostor za 24 delavcev, od teh katerih so trije vodje oddelkov.
Takoj se seveda vprašamo, koliko površine rabimo za 24 zaposlenih pisarniških delavcev in ali je tak prostor, kot ga ima občina na Glavnem trgu 25, sploh primeren za ureditev delovnih mest za administracijo.
Kaj sploh urejamo?
Zdi se mi, da je naša naloga v razpoložljivih prostorih, urediti 3 pisarne za vodilne delavce, 21 delovnih mest za ostale zaposlene, vsaj eno sejno sobo, v kateri se po potrebi na delovnem sestanku lahko zbere tudi cel oddelek, torej maksimalno 10 ljudi, ter po možnosti še dodatne površine za skladiščenje spisov in pa seveda čajno kuhinjo ter moški in ženski wc. Mislim, da je to vse, kar rabimo. Uredimo lahko ob vsem tem še preddverje, kamor lahko po morebitni potrebi namestimo še vratarja, za kar občina zadnje časa rada namenja denar.
Za vse navedeno lahko izrabimo prostor v zgornji etaži objekta in na podstrešju ter nekaj predprostora pred vhodom v stavbo, kletni wc pa je praktično nespremenljivo dejstvo.
Delovna mesta, ki jih bomo ustvarili, moramo smiselno grupirati oziroma ločevati na tri enote, ker gre za tri različne oddelke občine.
Seveda mora biti za vse zaposlene, to je pa menda vsakemu jasno, omogočena primerna naravna in umetna osvetlitev, zračenje, ogrevanje, imeti morajo dovolj in ustrezne priključke na elektriko, telefon, internet in ostale neobhodnosti. Slavno kadilnico bodo imeli zaposleni pa kar na prostem, za kar bomo naredili zgolj en nadstrešek na vhodnem pročelju v objekt, kamor bomo po novem pritisnili tudi preddverje.
Vse je povrhu vsega treba urediti tako, da bo po kasnejši zagotovitvi stalnih prostorov za delo občine na eni lokaciji, recimo z izgradnjo prizidka k stavbi Seidlova cesta 1, kar se bo ob tako »dinamičnem« delu občine, kakršnemu smo dandanes priča, zgodilo ob svetem nikoli, omogočeno enostavno in poceni preoblikovanje teh prostorov za drugo, mestnemu jedru primernejšo funkcijo kot pa so občinarske pisarne za delo od 7.00 do 15.00. Gre pač le za izhod v trenutni sili, ki je plod slabega načrtovanja občine in njenega počasnega dela.
Kaj torej terja od nas zakonodaja ob urejanju poslovnih zgradb oziroma pisarniških prostorov? Ozreti se moramo v »Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih«.
Pravilnik v 64. členu terja, da mora delodajalec zagotoviti vsaj 8 m2 osnovne površine na posamezni delovni prostor. To je malo. Poglejmo še v kak arhitekturni priročnik. Ti pa sugerirajo, da 1 administrativni delavec, ki ima povrhu še potrebo po zaupnosti ali posebno potrebo po koncentraciji pri delu, recimo, da gre v našem primeru za nekaj takega, rabi za delo prostor, katerega površina je okoli 12 kvadratnih metrov. Seveda so v to vključene tudi odlagalne površine in površine za gibanje. 12 m2 je kar razkošno, posebej v primeru, ko se delovne prostore ureja v skupnem prostoru, in vem, da ima davkoplačevalce, da bi občinarjem odmeril kar najmanj. Zato vzemimo za naš primer aritmetično sredino med tema vrednostima in imejmo tu 10 m2 na delovno mesto, da ne bo kdo rekel, da delavce manipulativno stiskamo v neke majhne luknje, samo zato ker se želimo izogniti najemanju dragih in razkošnih zasebnih prostorov.
Imamo torej determinante, kako bi se pa zdaj lahko najbolj enostavno lotili funkcionalne zasnove po razpoložljivih prostorih?
No, naredimo lahko recimo tako, da v podstrešju uredimo eno ali dve sejni sobi - za tiste, ki težje hodijo po stopnicah, to sicer ni najugodneje, a kaj pa moremo -, na podstrešju naredimo tudi zadosten prostor za priročni arhiv treh oddelkov, lahko pa tudi kakšno dodatno delovno mesto.
V spodnja večja prostora, ki bosta prava delovna dvorana, namestimo delovna mesta za zaposlene, v povezovalnem manjšem prostoru, ki je med njima, pa uredimo majhno čajno kuhinjo z nekaj sedišči. Tu bodo delavci po potrebi lahko malicali. V novozgrajenem preddverju v objekt, to bo pred obstoječim pročeljem hiše, bomo namestili morebitnega vratarja in nekakšno kadilnico, seveda tako, da se bo od daleč videlo, kdo spet zapravlja čas in davkoplačevalski denar s kajenjem, ter tu morda še nekaj sedišč v maniri nekake čakalnice.
V kleti je pač skromni wc, ki ga lahko po potrebi tudi povečamo s prodorom v javni wc ali pa z novim dodatnim izkopom pred stavbo. A zaenkrat raje ne komplicirajmo.
Za ureditev 24 delovnih mest imamo torej na voljo vsaj 280 kvadratnih metrov (230 m2 + 50 m2) v eni etaži. Upoštevajoč velikost delovnega mesta, ki smo si jo izbrali, za 24 delovnih mest porabimo potemtakem 240 m2 prostora. Na to površino dodajmo še recimo vsaj 20% za komunikacije med delovnimi mesti. Skupaj nam to znese 288 m2, kar je v celoti 8 kvadratnih metrov premalo (24 x 12 m2 = 288 m2 - mi imamo na voljo dejansko 280 m2), a vendarle gre za tako majhno razliko, za manj kot 0,5 m2 na zaposlenega, da jo spodoben arhitekt ob načrtovanju zlahka kompenzira - tako ali pa tako pa je na podstrešju na razpolago še dovolj prostora.
Prostor za delavce bomo uredili v podobi delovne dvorane, pravzaprav dveh delovnih dvoran. Tak tip zasnove delovnih prostorov, kjer se desetine delavcev nahaja v enem skupnem prostoru, šef pa je skrit v svojem steklenjaku, iz katerega nadzira ali se kaj dela ali se prav nič ne dela ter se po potrebi, ko ga recimo obišče lepa tajnica, zakrije še z žaluzijami, poznajo mnogi vsaj iz ameriških filmov. Danes se taka delovne mesta ureja malo humaneje s celicami, kjer je okoli posameznega delovnega prostora cca 1,8 metra visoka recimo lesena pregradna stena, ki posamezno delovno mesto vizualno in tudi nekoliko zvočno izolira. Tako bomo naredili tudi pri nas.
Prostorov za vodilne delavce oddelkov ne bomo ločevali po velikosti, morebiti le minimalno ob konkretnem načrtovanju, pač pa bodo poudarjeni oziroma ločeni od ostalih delavcev v delovni dvorani s predelno steno v celi višini etaže, lahko stekleno z žaluzijami, ki omogoča ob pretoku pogledov vseeno večjo zaupnost vodilnega delavca in njihovih posameznih strank – za večje skupine in za ostale pa za zagotovitev tega itak služijo sejne sobe.
ČAS JE DENAR
Zdaj vemo torej tudi že to, da so prostori na Glavnem trgu 25 povsem dovolj veliki, da bi tu našlo prostor 24 zaposlenih občinarjev. Vprašamo pa se lahko še, če je selitev semkaj možna hitro in brez večjih stroškov.
Odgovor je enostaven: Ne gre čez noč. Če bi občina ureditev načrtovala pred nekaj meseci, za ta problem je vedela že zdavnaj, bi zdaj bile stvari lahko že rešene. Imela bi projekt, pridobila bi potrebna dovoljenja, najela izvajalce in torej investirala v prenovo oziroma ureditev lastnih prostorov, s čimer bi na dolgi rok ohranjala oziroma krepila vrednost lastni, ne pa tuji nepremičnini. Kakor koli, čez noč te stvari žal ne gredo, gredo pa lahko precej hitro, če nekdo ve, kaj bi rad.
ŽUPAN IN FRELIH
In zdaj se čisto preprosto vprašamo, zakaj občina, ki mora rešiti svojo prostorsko stisko, za drag denar najema zasebne prostore na Glavnem trgu 24, ti so v lasti podjetnika Freliha iz Šentruperta, ki jih za občino tudi prenavlja, svoje prostore v sosednjem objektu na Glavnem trgu 25, ki so več kot pravšnji za namestitev tistih 24 zaposlenih, pa pušča vnemar. Mar ni to negospodarno? Odgovor je seveda kot na dlani. In to počne ravno župan Muhič, ki je nekoč govoril, da je gospodar in celo da je gospodarstvenik.
Pa sem mislil, da je ekonomija malce bolj eksaktna veda …
DRUGA MOŽNOST
Glavni trg 25 sem vzel samo za lep primer prikaza nesmotrnosti odločitev župana. Gre za grd cinizem, da župan najame zasebne prostore, ob tem pa ima v sosednji stavbi lastne, ki so lahko povsem primerni za isti namen in so še povsem neizkoriščeni.
Za ureditev 24 delovnih mest imamo torej na voljo vsaj 280 kvadratnih metrov (230 m2 + 50 m2) v eni etaži. Upoštevajoč velikost delovnega mesta, ki smo si jo izbrali, za 24 delovnih mest porabimo potemtakem 240 m2 prostora. Na to površino dodajmo še recimo vsaj 20% za komunikacije med delovnimi mesti. Skupaj nam to znese 288 m2, kar je v celoti 8 kvadratnih metrov premalo (24 x 12 m2 = 288 m2 - mi imamo na voljo dejansko 280 m2), a vendarle gre za tako majhno razliko, za manj kot 0,5 m2 na zaposlenega, da jo spodoben arhitekt ob načrtovanju zlahka kompenzira - tako ali pa tako pa je na podstrešju na razpolago še dovolj prostora.
Prostor za delavce bomo uredili v podobi delovne dvorane, pravzaprav dveh delovnih dvoran. Tak tip zasnove delovnih prostorov, kjer se desetine delavcev nahaja v enem skupnem prostoru, šef pa je skrit v svojem steklenjaku, iz katerega nadzira ali se kaj dela ali se prav nič ne dela ter se po potrebi, ko ga recimo obišče lepa tajnica, zakrije še z žaluzijami, poznajo mnogi vsaj iz ameriških filmov. Danes se taka delovne mesta ureja malo humaneje s celicami, kjer je okoli posameznega delovnega prostora cca 1,8 metra visoka recimo lesena pregradna stena, ki posamezno delovno mesto vizualno in tudi nekoliko zvočno izolira. Tako bomo naredili tudi pri nas.
Prostorov za vodilne delavce oddelkov ne bomo ločevali po velikosti, morebiti le minimalno ob konkretnem načrtovanju, pač pa bodo poudarjeni oziroma ločeni od ostalih delavcev v delovni dvorani s predelno steno v celi višini etaže, lahko stekleno z žaluzijami, ki omogoča ob pretoku pogledov vseeno večjo zaupnost vodilnega delavca in njihovih posameznih strank – za večje skupine in za ostale pa za zagotovitev tega itak služijo sejne sobe.
ČAS JE DENAR
Zdaj vemo torej tudi že to, da so prostori na Glavnem trgu 25 povsem dovolj veliki, da bi tu našlo prostor 24 zaposlenih občinarjev. Vprašamo pa se lahko še, če je selitev semkaj možna hitro in brez večjih stroškov.
Odgovor je enostaven: Ne gre čez noč. Če bi občina ureditev načrtovala pred nekaj meseci, za ta problem je vedela že zdavnaj, bi zdaj bile stvari lahko že rešene. Imela bi projekt, pridobila bi potrebna dovoljenja, najela izvajalce in torej investirala v prenovo oziroma ureditev lastnih prostorov, s čimer bi na dolgi rok ohranjala oziroma krepila vrednost lastni, ne pa tuji nepremičnini. Kakor koli, čez noč te stvari žal ne gredo, gredo pa lahko precej hitro, če nekdo ve, kaj bi rad.
ŽUPAN IN FRELIH
In zdaj se čisto preprosto vprašamo, zakaj občina, ki mora rešiti svojo prostorsko stisko, za drag denar najema zasebne prostore na Glavnem trgu 24, ti so v lasti podjetnika Freliha iz Šentruperta, ki jih za občino tudi prenavlja, svoje prostore v sosednjem objektu na Glavnem trgu 25, ki so več kot pravšnji za namestitev tistih 24 zaposlenih, pa pušča vnemar. Mar ni to negospodarno? Odgovor je seveda kot na dlani. In to počne ravno župan Muhič, ki je nekoč govoril, da je gospodar in celo da je gospodarstvenik.
Pa sem mislil, da je ekonomija malce bolj eksaktna veda …
DRUGA MOŽNOST
Glavni trg 25 sem vzel samo za lep primer prikaza nesmotrnosti odločitev župana. Gre za grd cinizem, da župan najame zasebne prostore, ob tem pa ima v sosednji stavbi lastne, ki so lahko povsem primerni za isti namen in so še povsem neizkoriščeni.
Toda obstaja tudi druga, morda boljša možnost za občino, da reši svojo prostorsko stisko v lastnem objektu, ne da bi ji bilo treba drago najemati zasebne prostore.
Druga možnost je nekdanji vrtec Janko. Vrtec v tem objektu ne deluje že nekaj let, stavbe pa že par mesecev nasploh nihče ne uporablja – zadnji najemnik je bil RIC za svoj program PUM. Tudi ta objekt je torej ravno tako v lasti občine, je ravno tako več kot dovolj velika za namestitev 24 ljudi, se ravno tako nahaja ob že obstoječem upravnem objektu občine (nad Seidlovo cesto 1), potrebuje prenovo, … Če bi ga občina izkoristila in prenovila za svoje potrebe, bi tudi v tem primeru investirala v lasten objekt in ne bi zato prav nikomur plačevala nepotrebne najemnine … In vse to celo po tem, ko županu še niti najmanj ni uspelo zmanjšati števila zaposlenih v občinski upravi, kar je sicer obljubil, da bo storil.
Je komu z nekaj soli v glavi sploh še jasno, zakaj mora občina najemati zasebne prostore za namestitev svojih delavcev, ko pa ima na voljo odlične možnosti v lastnih objektih?
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
Ni komentarjev:
Objavite komentar