Pismo, ne ravno kakršnega si človek najbolj želi, mi je tokrat napisala gospa s pomenljivim priimkom - Tratar. Naslovila pa ga je v vednost tudi MO Novo mesto in svetu MO Novo mesto. Kakor že koli, pravi, da ne razume, zakaj si prizadevam za modernizacijo pešpoti v Ragovem logu, zakaj želim okrniti naravo, spremeniti gozdne pešpoti, ki da omogočajo upokojencem in mlajšim tekačem mehko hojo po tem biseru Novega mesta, v nekaj kar bo naravo tega parka spremenilo. Domneva, da si najbrž zamišljam še polaganje asfalta in s tem uničenje naravne lepote edinega parka v bližini Novega mesta. Prav tako ne razume, zakaj si jemljem pravico zahtevati uničenje nečesa, kar je naravno lepo in za njih koristnike tako dragoceno. V primeru nadaljevanja mojih prizadevanj, namreč če bo v časopisju še našla moje zahteve, napoveduje, da se bodo upokojenci in mladi tekači organizirali v civilno iniciativo etc.
Ta pisma so mi vedno zanimiva, posebej v tem trenutku, ko se Evropa pogovarja tudi o zelenem prometu v mestih. Gospe žal nisem našel v imeniku, storil sem v svojem poskušanju par napačnih klicev, a nič ne de. Kar ji lahko kot pogost uporabnik Ragovega loga in tudi Portovala ter tudi kot vsakodnevni tekač povem, je ne le to, da najbrž ni daleč čas, ko si bom na onih drevesnih koreninah, ki se vijejo preko poti, pri teku vsaj grdo zvil nogo, ampak lahko celo dodam, in to se mi zdi celo pomembneje povedati, da v svojih nagovorih občine in občestva v zvezi s to temo ne izpostavljam nič novega, temveč res le tisto, kar je v pravnih aktih, ki jih je kar nekaj let nazaj že itak sprejela Mestna občina Novo mesto, zapisano. In kar je zapisano terja ukrepanje, delo, akcijo občine. Tu mislim posebej na Ureditveni načrt za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta, ki predvideva kvalitetnejšo ureditev ene od poti skozi Ragov log.
Če gospe, kakšnim upokojencem in tekačem to ni všeč, me sploh ne moti. Vsak ima svoj pogled in tudi njen mi ni tuj. Toda v primeru Ragovega loga in Portovala, ki sta umeščena sredi mesta, pač razmišljam drugače, kot pa gre moj razmislek o tovrstnih poteh v drugih res obsežnih gozdovih okoli mesta in v njem. Se žal ali na srečo, očitno kakor za koga, strinjam z rešitvami sprejetih prostorsko izvedbenih aktov. Edino vprašanje, ki se meni še poraja je, zakaj občina svojih predpisov ne uresničuje.
Gospa seveda malce manipulira, a to mi je celo všeč, ko pravi, da si jemljem pravico zahtevati uničenje nečesa. Odgovorim ji lahko, da resda imam pravico razmišljati o razvoju Novega mesta, a imam kot mestni svetnik celo nekakšno dolžnost to početi. O uničenju pa seveda sploh ni moč govoriti v primeru, da bi se te poti »primerneje« uredile, modernizirale, kakor tudi reče ona, kakor pač predvidevajo sprejeti prostorski akti. Res pa je, da bi potem ta gozdova postala vsaj v enem delu dostopna za več ljudi, pri čemer pa bi dosedanji uporabniki še vedno lahko tekali in se sprehajali tudi po bogatem preostalem omrežju mehkih poti, ki so speljane skozi njiju.
Sicer si pa tako ali tako ne obetam, da bi moje pobude pri aktualni občinski vladi naletele na plodna tla. Gospa se torej boji brez razloga. Vsaj zaenkrat.
Ne bi pa bilo slabo, če bi vendarle ustanovila napovedano civilno iniciativo, le da bi ta svoj program koncentrirala v smislu boja za aktivno urejanje mestnih zelenih površin, ne pa zgolj za ohranjanje »sedanjega« stanja, ki je vse prej kot naravno.
Imam v maniri njenih razmislekov celo boljši predlog, kot je predlog oziroma pričakovanje gospe Tratar. Želel sem ji ga sporočiti telefonično.
Predlagam namreč, da se prepove gibanje ljudi v Ragovem logu in da se ga tako kar najbolj prepusti v posest živalim in rastlinam. Naj bo to kar najbolj naraven prostor sredi urbanega, prostor, kamor ne bo segel neposredni vpliv človeka. Le zakaj, sprašujem se, bi naj imel človek pravico uzurpirati, posvojiti, izrabiti, podrediti si prav vsak kos mestnega prostora? Morda je razmišljanje gospe celo pravilno. Le premalo dosledno je, se mi zdi. Tudi most v Ragov log bi veljalo podreti, ker se je tako grdo zarezal vanj. Pa vikende ob njem. Tudi klopi velja odstraniti iz gozda. Da, prav to, morda se naknadno še česa do gozda dobrotljivega spomnim, bom predlagal na prvem sestanku civilne iniciative, katere ustanovitev je napovedala in v katero se bom zagotovo tudi sam včlanil in bil kar najbolj aktiven.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(fotografije: Ragov log, maj 2007)
Ni komentarjev:
Objavite komentar