Včasih enostavno ne morem verjeti, kaj vse lahko postane izjava, še bolj pa se mi zdi nenavadno kaj vse lahko mediji neselektivno prebavijo. In potem morajo to še bralci. Sajenje rožic.
Zadeva se začne s pravo ironijo. Kot se mnogi živo spomnijo, tudi jaz se tega spomnim, je župan Lojze Muhič pred volitvami 2006 napovedal, da bo število zaposlenih v občinski upravi skrčil za 30%. Vehementno je to povedal Delovi novinarki Petri Bezjak in zbrani javnosti na Loki na enem od Kekovih večerov. Pa še kdaj je to ponovil. Občina je imela tedaj zaposlenih cca 100 ljudi. Torej bi moral Muhič, če bi držal obljubo, zmanjšati upravo za 30 zaposlenih. Kako in zakaj bi to naredil, ve najbrž le on s svojo ekipo, obljubo pa se je tedaj namenil izpeljati že kar v prvem letu svojega dela. Da bo racionaliziral in reorganiziral občinsko upravo letos je zapisal tudi v svojem programu dela 2006-2010. Seveda županu izpolnitev te obljube ni uspela. Pa saj je kasneje to svojo izjavo itak popravil in rekel, da bo skrčil upravo v roku tega mandata, ne pa že v prvem letu mandata. Nič ne de, zdaj smo tako ali tako že dodobra navajeni njegovega premikanja rokov. Hec pa je v tem, da zdaj župan točno za trideset glav, kolikor jim je nameraval odreči delo, želi najeti pisarniške prostore. Očitno teh 30 zaposlenih župan s svojimi arhitekti ne zna razporediti v osrednjo stavbo občine na Seidlovi cesti 1. Ironija, da ji ni para. Ampak to je le del zgodbe.
Drugi del zgodbe je ta, kako so se na občini lotili najemanja poslovnih prostorov na Glavnem trgu 24. A to pustimo raje za drugič, ker je pravi »cukrček«. Tokrat le to, da ima občina le par metrov stran od Glavnega trga 24, torej na Glavnem trgu 25, že v svoji lasti prostore. Ravno tako torej v mestnem jedru, v samem srcu, skoraj zraven trebuha mesta, kakor bi se izrazil denimo Emile Zola, torej zraven tržnice. To bi lahko bila ena čudovita t.i. oceanska pisarna, seveda v najslabšem primeru, a se jih občina očitno ne namerava niti dotakniti. Raje za drag denar najema zasebne prostore v sosednji zgradbi.
Velja se pa malo bolj ozreti na naslednjo plat dogajanja. Pri tem naj nam za izhodišče služi izjava direktorja občine Murtića, ki jo ponavlja že kot papiga in bi ji celo jaz počasi nasedel, če ne bi zadev poznal nekaj preveč dobro.
Murtić namreč odločitev, zakaj bodo za potrebe delovanja občinske uprave najeli zasebne poslovne prostore na Glavnem trgu 24, za časopis Dobro jutro skuša utemeljiti z naslednjimi besedami: »Z lastnikom hiše na Glavnem trgu – s šentrupertskim podjetnikom Francem Frelihom - smo sklenili dogovor za podpis pogodbe o triletnem najemu prostorov. Za lokacijo smo se odločili tudi zaradi poživitve mestnega jedra. Da se lahko mesto s takimi dejanji oživi, se je pokazalo ob županovi preselitvi na rotovž.« (Dobro jutro, 15. september 2007, str. 10) Za tri leta bi se radi preselili. Saj ne rečem, tudi celo prejšnji župan je skušal tako govoriti, da bo namreč s preslitvijo v rotovž mestno jedro kar zacvetelo, a sem se ga trudil vedno znova potiho ali že bolj glasno, ko mi je že zelo presedalo, popraviti v njegovih razmislekih o tem, kaj poživlja in kaj ne to naše lepo jedro mesta. Dejstva so namreč skoraj ravno nasprotna od Murtićevih izjav.
V rotovž, torej na Glavni trg 7, se je župan preselil letošnjo pomlad. To je bil že naš župan Lojze Muhič. Skupaj z njim v rotovžu zdaj dela menda 10 zaposlenih.
Prvi problem v odnosu med županovo preselitvijo in oživljanjem mestnega jedra je, da je rotovž navaden pisarniški objekt, kjer delajo klasični birokrati. V njem delajo nekako od 7.00 do 15.00, seveda le med delovniki. Izven tega časa se stavba neprodušno zapre. Vrata se zaklenejo, luči se ugasnejo. A rotovž ni neprodušno zaprt le cel popoldan in še ves večer in noč, ampak je tudi v delovnem času le selektivno dostopen. Vanj, tako so si pač izbrali pravilo, smejo vstopiti le tisti, ki imajo opravke pri županu oziroma tamkajšnjih zaposlenih, ob čemer pa se je treba predhodno celo najaviti in nekako utemeljiti obisk. Za nepridiprave pa poskrbi vratar. Vsaj meni kot mestnemu svetniku je bilo vse tako razloženo in vratarju so celo povedali, da smem, menda to ne velja le zame, v objekt le, če se prej najavim oziroma dogovorim za sestanek v kabinetu župana. In tako je tudi v praksi. Ampak naj bodo v tem primeru zaradi mene v rotovžu raje kar sami tistih 8 ur. Skratka, tudi ko je objekt »odprt«, ga more obiskati le malo ljudi. V primerjavi z obiskom gostinskih lokalov in trgovin je prispevek rotovža k oživljanju tako rekoč mikroskopski. To je torej en sklop dejstev. Drugi je ta, da je v rotovžu enostavno zaposlenih le 10 ljudi. Deset ljudi le s svojo prisotnostjo, občinarji nasploh ne slovijo kot najbolj življenja polni ljudje, ne zmore oživiti niti ene večje sobane, kaj šele naše mestno jedro. Še huje je. Zaposleni na občini imajo namreč pisano pravilo, da morajo svoj delovni čas preživeti na delovnem mestu, torej v svoji pisarni, le izjemoma pa smejo objekt zapustiti. Poznamo sicer kakšnega kroničnega prekrškarja med njimi, a pustimo malenkosti na miru. Kako lahko torej 10 zaposlenih, ki delajo od 7.00 do 15.00 in morajo ves ta čas sedeti na delovnem mestu, oživi mestno jedro? Meni je to uganka. Vem pa, da lahko teh 10 zaposlenih prispeva celo k omrtvičenju mestnega jedra. Teh 10 zaposlenih, vsaj večina, se, o tem je pisal sicer že časopis Park (Polona Kovač), vsak dan na delo pripelje z avtom. Kje parkirajo? Parkirajo seveda kar na Glavnem trgu, za kar jim je Komunala NM po zahtevi občine brezplačno (!) razdelila celo parkirne dovolilnice. Kolikor je meni vse to jasno, so bile dovolilnice razdeljene nelegalno, a pomembneje za to zgodbo je, da s tem občinarji zasedajo 10 ali ob lepem vremenu kakšno manj parkirnih mest na Glavnem trgu, ki bi jih sicer mogle uporabljati stranke lokalov na trgu in v okolici – pa ti bi povrhu še plačali parkirnino.
Zdaj imamo torej že nekaj faktorjev – 1. objekti občine funkcionirajo le od 7.00 do 15.00; 2. objekti občine so širši javnosti praktično nedostopni, razen ob uradnih urah; 3. zaposleni v objektu v delovnem času ne smejo zapuščati objekta; 4. zaposleni v rotovžu s svojimi vozili zasedajo javna parkirna mesta.
In kako bo torej še dodatnih 30 občinarjev, ki bodo v stavbi Glavni trg 24, oživljalo staro mestno jedro? Na povsem enak način kot tistih 10 v rotovžu. Ne bodo ga.
Sprašujem pa se tudi, kako bodo le organizirali parkiranje za še te tri desetnije občinarjev. Bodo še njim razdelili dovolilnice za parkiranje v mestnem jedru? Jih ne bodo in bodo s tem pokazali, da ti niso upravičeni do enakih nelegalnih privilegijev kot tisti njihovi kolegi v rotovžu? Bodo morali ti hoditi peš od parkirišč pri Seidlovi cesti 1 do Glavnega trga? Skratka, vse je silno nepremišljeno in, lahko povem že vnaprej, tudi zelo nesmiselno in škodljivo.
Napovedujejo pa občinarji celo še več. V času tega mandata bodo, tako pač zatrjujejo oziroma obljubljajo, prodali objekt na Seidlovi cesti 1 - jaz tega že ne bi prodajal, še najmanj pa bi to prodal državi ali pokrajini, od katerih ne more človek dobiti niti evra preveč - , in menda bodo ob tem zgradili prizidek za rotovžem, kamor nameravajo stisniti še tistih 90 zaposlenih.
Tudi zaposleni v Založbi Goga in na Parku ter njihovi sodelavci, ki so včasih delali v prostorih za rotovžem, vedo, kako »čudovito« delovno okolje je tam zadaj. Sploh seveda ni in tudi ne more biti. Kako se tam v recimo trietažnem objektu najde prostor za še 90 zaposlenih pa najbrž spada že v polje znanstvene fantastike ali pa vsaj v domeno nehumane gradnje objektov, o čemer pa si lahko v zgodovini arhitekture marsikaj preberejo tudi na občini, če želijo. Lahko jim predlagam nekaj literature, ki obravnava obdobje industrijske revolucije pa socialne gradnje, delavska naselja in nenazadnjezačetke gradnje obsežnih pisarniških objektov po svetu. Pa še kaj. Prostor za rotovžem je velik toliko, da vanj vržete kvečjemu enega od treh traktov objekta občine na Seidlovi cesti 1.
No, in za ta prizidek ob rotovžu so naročili menda že kar idejni projekt. Res čudovito. Le kakšna bo usoda tega projekta. Bo le plačan, potem pa vržen v predal …? Namreč, pred leti je občina dobila tudi idejni projekt za prizidek na zadnji strani objekta Seidlova cesta 1 – če se ne motim, ga je pripravilo podjetje ABC Cibic. In kaj se je zgodilo z njim? Nič, je nekje v nekem predalu na občini. Pozabljen. Očitno zdaj tudi že nepotreben, ker se je nekdo odločil, da bo prodal stavbo občine državi. A načrt je bil seveda plačan. Eni bi tu, drugi bi tam, eni in drugi pa po nepotrebnem zapravljajo davkoplačevalski denar. Toliko torej o načrtovanju in o kontinuiteti dela na občini. Pa seveda tudi o oživljanju mestnega jedra.
Kakor že koli, občina naj raje denar, ki ga po nemarnem zapravlja, nameni organizacijam, ki dnevno ali vsaj iz meseca v mesec dejansko prispevajo k oživljanju mestnega jedra. Naj ga nameni za obnovo in urejanje stanovanj in prenočišč v mestnem jedru, za okrepitev prireditvenega dogajanja, naj zgradi nova parkirišča ali vsaj pločnike in steze po mestu, da bodo ljudje lažje prišli vanj peš ali s kolesom, naj subvencionira najemnine določenih trgovskih in gostinskih programov, naj končno prenovi lastne objekte, ki bodo javno dostopni, denimo Narodni dom, APT, knjižnico, tržnico, … naj uredi muzej razvoja mesta, naj olepša parter Glavnega trga, naj … S tem bo ekonomsko, demografsko, kulturno, gradbeno oživila in prenovila staro mestno jedro. Ne pa s selitvijo birokratov na Glavni trg. Lepo vas prosim! Naj nekdo začne prodajati vsaj verjetne zgodbe, če že dejanskosti ne dobimo.
Enkrat prihodnjič, ko bo stvar pač že nepopraviljivo zavožena, pa o zanimivi zgodbi MO Novo mesto – Frelih … Če seveda koga prej ne sreča pamet.
Ja, zadnje čase je res živahno.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
P.S.: Mar ne bi bilo bolje vodenja občine zaupati kakšnemu lokalpatriotu?
(fotografije: občina na Seidlovi cesti 1 in rotovž z Detelove ulice, 15. september 2007; Glavni trg 24, 24. avgust 2007)
Ni komentarjev:
Objavite komentar