ponedeljek, 31. marec 2008

NEKOČ STAREJŠIM PRIJAZNO NOVO MESTO

O tem, da je in bo tudi v Novem mestu vse več starejših, politika se pa na to še ni odzvala z ustreznimi projekti.

Delež starejših v razvitih sodobnih družbah oziroma državah, seveda pa tudi v Novem mestu, kakor kaže demografska študija, se vse bolj povečuje. Razlog za to so najbrž predvsem v primerjavi s preteklimi vendarle precej življenjski pogoji in vse boljša zdravstvena oskrba, ki mnogim precej podaljša življenjsko dobo, na drugi strani pa gre vzroke povečevanja deleža starejših seveda mnogokrat iskati tudi v druge, v nedružinske vrednote obrnjen življenjski slog mladih ter težke socialne razmere ob morebitnem oblikovanju družin.

Ozirajoč se na to novo kvaliteto sodobne, razvite družbe, ki je za marsikoga lahko tudi neke vrste problem, je Svetovna zdravstvena organizacija že oblikovala zanimiv projekt "Starosti prijazna mesta". Se bo Novo mesto temu projektu pridružilo, bo svoj razvoj vsaj usmerilo ustrezneje potrebam starejših prebivalcev? No, glede na izkušnjo z drugim projektom WHO, ki se imenuje Zdrava mesta, in pri katerem Novo mesto praktično več ne sodeluje, zaenkrat nimam pretiranih upov.

Kogar zadeva vsaj malo zanima, pa si lahko prebere denimo:
-Vodič
-Seznam opravil
-Starejšim prijazni New York

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

nedelja, 30. marec 2008

GUMBERK – VAS ALI TRANSPORTNA CONA?

O vasici Gumberk, kjer bi občinarji ob stanovanjskih hišah naredili kar transportno cono.

Te dni se je eden od ognjev povezanih z občinsko politiko razplamtel v Gumberku. To je vasica ob ozki cesti med Otočcem in Ratežem, ob gozdu, travnikih in nad potočkom. Človek tu pričakuje mir. Na cesti skozi Gumberk pa pričakuje kakega kolesarja ali pohodnika, nikakor pa ne tovornjakarja. A svet je že dolgo daleč od idealov in pameti. Upanje pa očitno še tli.


Vaščani Gumberka, pravzaprav nekateri vaščani, drugih itak ni slišati, se ne strinjajo s tem, da bi občina s prostorskim aktom omogočila povečanje območja, v katerem bo moč izvajati transportno dejavnost. Pravzaprav jih najeda že obstoječi obseg gospodarske dejavnosti v vasi. Razumem jih.
Transportno dejavnost na robu te vasice že izvajata podjetnika, ki očitno kar pridno rasteta v svojem poslovanju, zaradi česar se seveda povečujejo tudi njuni negativni pritiski na okolje. Kamionarstvo pač ni najbolj graciozen posel. In zdaj so si v sporu. Vaščani s kamionarji in z občinarji. In logično je tako.

V tej konfliktni zgodbi me pravzaprav ne preseneča, da želita podjetnika uveljaviti rešitev, ki bi jima s povečanjem območja za dejavnost omogočila širitev poslovanja na obstoječi lokaciji v Gumberku. Še manj me čudi zavzeto nasprotovanje vaščanov, ki jim izvajanje te kamionarske dejavnosti v njihovem neposrednem bivalnem, stanovanjskem okolju ni pogodu in jim hrup tovornjakov in nevarnost, ki jo pomeni tak in še kak promet nasploh, praktično vsakodnevno načenja živce. Me pa pri tej zadevi močno čudi obnašanje predstavnikov novomeške občine in prostorskih načrtovalcev, ki v neki drobni Gumberk, bolj ali manj stanovanjsko okolje, staro vasico, ki je stran od kakšne spodobne prometne infrastrukture, vsiljujejo kamionarsko dejavnost in afirmirajo celo možnost njene bistvene širitve.



Moja predstava tega prostora je bolj naklonjena oziroma bolj kompatibilna interesom vaščanov, ki danes protestirajo proti transportni dejavnosti v njihovem okolju.
Vekomaj sem si ta prostor predstavljal urejevan v oziru na kakšno drugo temeljno gospodarsko aktivnost, ne pa v zvezi s prometom, še najmanj tovornim. Prav imenitno bi se mi zdelo Gumberk videti kot del novomeške turistične transverzale, ki bi vodila od Trške gore in Grčevja, mimo Starega gradu, Šentpetra in Otočca, zatem preko Krke, mimo Struge ter seveda Gumberka in Rateža, Brusnic, do Gabrja in na Gorjance. Povezali bi torej praktično osrednje elemente prostora, ki so pri nas zanimivi za trženje v turizmu (če izvzamemo novomeško staro mestno jedro) – cvičkove gorice, gradove, reko Krko, podeželske kraje in gozdnate Gorjance. Če se dobro spomnim sem o tem pred leti pisal tudi za časopis Park.

No, aktualna občinska oblast si vse to očitno predstavlja drugače in z elementi, ki jih nazivam kot očitne tujke v tem prostoru. Pa naj gre ob tem le za prostor vasice Gumberk, ali pa za prostor še ne jasne turistične transverzale med Trško goro in Gorjanci. Tu nimajo transportne baze kaj početi.

Dodatno pa me besedičenje občinskih birokratov, ki trdijo, da njihovim idejam o širtvi transportne dejavnosti v Gumberku nasprotni argumenti vaščanov niso zadostni, niso prepričljivi, čudi, ker se to dogaja ravno v novomeški občini. Kakor da ni med vsemi slovenskimi občinami prav naši najbolj jasno, kako in zakaj je treba poglabljanje konfliktov preprečevati oziroma prostorske strukture, ki jim seveda ne gre odrekati življenja, seliti v območja, ki so jim naklonjena, njim prilagojena, njim namenjena. Nimamo morda prav mi »odlične« izkušnje s konflikti v prostoru na primeru razvoja IMV-ja (danes Revoz)?

Predstavljam si, da bi transportno podjetje moralo biti umeščeno ob močno prometnico, denimo ob avtocesto, in še ob kakšno drugo prometno infrastrukturo, ter ob s to dejavnostjo kompatibilno oziroma dopolnjujočo se dejavnost … Ne pa v stanovanjsko območje. Če prostorskemu načrtovalcu to ni jasno, je to dovoljšen razlog za preplah vseh, ki živijo v okolju, ki ga tak »strokovnjak« želi sooblikovati oziroma usmerjati podobo prostora.

Vsako okolje zarisuje določene meje dejavnostim oziroma posegom. Včasih so te meje oblikovne, te so še najpogosteje arbitrarne, včasih meje določa nosilna sposobnost naravnega okolja, drugič je odločujoča tolerantnost družbenega okolja, včasih pač ni ustreznih infrastrukturnih oziroma nasploh antropogenih pogojev. In tako dalje. Ali pa pač povsem enostavno kaka druga lokacija ustreza v večji meri, je prikladnejša.

Enostavno. Menim, da je v stanovanjskem okolju moč nekatere nestanovanjske dejavnosti tolerirati le pogojno, denimo le dokler se izvajajo v določenem, praviloma majhnem obsegu. To je včasih tudi pomoč ožje in širše lokalne skupnosti podjetnikom, da lahko v začetni fazi, ko so praviloma še kapitalsko šibki, finančna sredstva usmerjajo v samo dejavnost, ne pa denimo v nakup zemljišč in v izgradnjo objektov. Tako mehaniki, gradbinci, trgovci, računalničarji in mnogi drugi podobni denimo začno na domačem dvorišču, v domači sobi … A ko poslovanje raste, se nabirajo orodja, se veča število zaposlenih, se veča število strank in se zato potrebuje več pisarn, več parkirišč, več … In vse skupaj je čedalje bolj na očeh in čedalje bolj moteče za nič hudega sluteče sosede. Pogled na en tovornjak na sosedovem parkirišču človek ob svoje stanovanju še nekako prenese, jutranji hrup tega tovornjaka, ob zavedanju, da gre za pridnega soseda, ki s tem daje kruh svoji družini, človek spregleda. Ko se temu pridružita še kamion ali dva, človek tudi še nekako pogoltne, saj ve, da je kak mladenič iz vasi dobil tu službo. Ampak par deset tovornjakov pod lastno spalnico pa je kaplja čez rob vsakemu, ki je od nekajletnega hrupa tovornjakov še ohranil zdravo pamet.
Skratka, že na začetku se mora mali, »garažni« podjetnik zavedati, da bo z rastjo svoje dejavnosti moral razmišljati o njeni selitvi na drugo, primernejšo in seveda tudi ali celo predvsem za družbeno okolje bolj sprejemljivo lokacijo in da ljudje v sosednjih stanovanjskih hišah niso naklonjeni vsaki njegovi podjetniški ideji.


V kaj se lahko razvijejo transportna podjetja in kakšno infrastrukturo rabijo, sem si ravno pred par dnevi ogledal v Grosupljem na primeru podjetja Avtotransporti Kastelec. Človek obnemi, ko vidi to širjavo. In podobnih primerov v naši bližini je še nekaj. Ne vem, kakšne so razvojne ambicije gumberških kamionarjev in doklej bodo lahko še živeli na prsih uspešne novomeške industrije, a realnost nam kaže, v kaj lahko tako podjetje zraste in kaj to pomeni za prostor in okolje.

V Novem mestu poleg tega ne more nihče reči, da enostavno ni na voljo lokacij, kjer bi lahko nekdo razvijal transportno dejavnost in se neovirano širil. So in bodo take lokacije. Zato me čudi in žalosti rigidnost občinskih načrtovalcev, ki silijo v nekaj, kar res ni potrebno. Transportna podjetja, ki presežejo določen obseg dejavnosti, je pač treba avtomatsko usmeriti v cone, ki so za tako dejavnost primerne. V Novem mestu so to denimo obstoječe industrijske in obrtne cone, da ne rečem, da bi kaj takega lahko razvili kar neposredno ob avtocesti.

Človek res ne ve, kje se enih drži glava.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
Reference:
Park
Dolenjski list
Dolenjski list

(Fotografije: Gumberk, 30. marec 2008)

četrtek, 27. marec 2008

NAJBOLJŠA MESTA SVETA

O seznamu mest sveta, na katerem seveda ni majhnega Novega mesta, ki pa bi se vendarle prav iz študija rezultatov te in podobnih raziskav lahko marsikaj naučilo za boljše usmerjanje lastnega razvoja.

Že komaj čakamo sveže, letošnje rezultate svetovno znane in priznane raziskave tvrdke Mercer, ki preko številnih kriterijev določa, katera mesta so boljša in katera slabša za življenje slehernika od New Yorka (to mesto je izhodiščno te raziskave- rezultat 100). A resnici na ljubo kakšnih velikih odstopanj od lanskih rezultatov najbrž ne bo, kajti od začetka te raziskave so na vrhu podobna mesta – Ženeva, Zuerich, Vancouver, Dunaj, Auckland. Ta mesta so na vrhu tudi kake druge podobne raziskave.

A za nas ni bistveno kdo je na vrhu, ampak zakaj je neko mesto na vrhu. Naloga za novomeškega župana in njegovo ekipo bi bila, da naredi podrobno analizo teh rezultatov in nasploh najbolj uspešnih mest sveta in tudi uspešnih mest, ki so po funkciji in velikosti primerljiva z Novim mestom, ter s pomočjo rezultatov oblikuje strategijo razvoja tega mesta, predvsem pa malo bolj koncizno in precizno vleče poteze na tej deski, na kateri je igra celo precej bolj odgovorna kot na kaki šahovski.

Raziskava v novicah: BBC, City Mayors.

Pa še ena sorodna raziskava: http://www.citymayors.com/environment/eiu_bestcities.html

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ponedeljek, 24. marec 2008

RAJE ZASEBNO, ŠE RAJE PA NA TUJE

O tem ali naj bo novomeška univerza zasebna ali javna oziroma zakaj ne bi študentov raje pošiljali kar na prestižne tuje univerze.

Zadnje čase se sprašujem, če oblikovanje univerze sploh more biti razvojni projekt novomeške občine oziroma Dolenjske. Ne le zato, ker imam precej pomislekov glede načina dosedanjega vodenja tega projekta, pač pa zato, ker vse bolj dvomim, da lahko to mesto z vsemi aktualnimi akterji vred sploh pripelje zadevo na raven, ko bo postala učinkovita – ko bo torej univerza ustvarjala presežek prihodkov za ustanovitelja in partnerje, ko bo tukajšnje gospodarstvo oskrbovala z ustrezno delovni silo, ko se bodo preko univerze v ta prostor kanalizirala zunanja sredstva (RS, EU, zasebni investitorji …), ko bo (ustrezno) doprinašala k izboljšanju izobrazbene strukture na Dolenjskem, ko bo zaradi nje mesto dobilo novo socialno podobo …

Pravzaprav sem bil intimno temu projektu doslej še najbolj naklonjen prav iz zadnjega navedenega razloga, torej zato ker bi nekaj tisoč študentov, ki bi prihajali v Novo mesto ali tu celo živeli po nekaj let in ki imajo seveda specifičen, urbani življenjski slog, lahko pomenilo znatno osvežitev Novega mesta. Seveda bi teh nekaj tisoč študentov preko potrošnje v tem mestu in okolici (stanovanja, življenjske potrebščine, kultura, gostinstvo ipd) nekaj doprineslo tudi v proračun mesta, kar je dodatna korist. In to se mi zdi pomembna vrednost takega projekta, zdi se mi celo, da je z vidika interesov mesta to lahko celo njegova osrednja, bistvena kvaliteta. Za dosego ostalih ciljev, ki se jih v povezavi z univerzo še omenja, po mojem mnenju univerza v tukajšnjem prostoru sploh ni nujni pogoj. Vse druge cilje je pač moč doseči na druge, celo cenejše načine.

Ena pogosteje izrečenih misli, ko se govori o univerzi v Novem mestu, je, da se univerzo tu ustanavlja, da bi zagotavljali kvalitetno delovno silo tukajšnjemu gospodarstvu in mu tako z večjo naslonitvijo na znanje pomagali pri razvoju. Ta misel je po mojem mnenju ne le na majavih, ampak celo na sila trhlih nogah. Tukajšnja podjetja, če delovno silo že potrebujejo, lahko zelo visoko izobraženo delovno silo pripeljejo iz drugih okolij oziroma iz drugih univerz, ki danes že na visokem oziroma celo zavidljivem nivoju oblikujejo izobražence, znanstvenike in podobne. Tudi sveže ali pa že zelo prekaljene diplomirance Harvarda, Oxforda, Sorbone, Heidelberga ali pa denimo MIT lahko dobi, kdor jim ponudi ustrezne pogoje. Novomeška univerza za razvoj tukajšnjih podjetij, ki bi temeljil na visoko izobraženi delovni sili, torej ni nikakršen nujni pogoj, celo niti kaka posebna olajševalna okoliščina ni. Navsezadnje vsaj večja podjetja z razvejano organizacijo potrebujejo vrhunska znanja na tako številnih področjih, da tukajšnja bodoča (majhna) univerza niti pomisliti ne more, da bi lahko ustvarjala vrhunske kadre na vseh teh področjih. Celo drugače je, konec koncev prej navedene ter seveda še številne druge univerze ne ustvarjajo kadrov za svoje mikro okolje, za mesto, v katerem delujejo, pač pa za cel naš svet, ki si tovrstne izobražence sploh lahko privošči.
Ali če povemo malo drugače, namreč tako, da se z novim znanjem neposredno ne okoristijo le tukajšnja podjetja, pač pa tudi vsaj nekateri prebivalci mesta: vprašanje torej je, če bi ne bilo celo bistveno bolje in bolj ekonomično, da se oblikuje ustrezna štipendijska politika, ki bo tukajšnjim mladim omogočila študij na najprestižnejših (rangiranje 1, rangiranje 2, rangiranje 3, rangiranje 4, rangiranje 5), za posamezne študijske smeri najboljših tujih univerzah (primer cen šolnin v Angliji). Tako bi lahko zatem vsaj za nekaj let njihovo znanje in raziskovalni potencial ter navsezadnje celo v tujini pridobljeni socialni kapital, kar sploh ni zanemarljiva kvaliteta, ustrezno izkoriščali.

Druga reč, ki jo slišimo ob razpravah ob tej še ne navzoči novomeški univerzi, je, da bomo preko tega projekta dobili v Novo mesto denar od EU, RS in še koga. Morda res. Izgleda pa silno slabo. Sredstev RS, EU in zasebnih investitorjev, ki bi bila dobrodošla za obogatitev tukajšnjega lokalnega prostora, pri tem projektu doslej praktično še nismo videli in tudi v prihodnje (zaenkrat) ne kaže bolje. Zdi se celo, da bi bil kak drug projekt, ki bi se ga lotili, boljši kanal za pridobitev tovrstnih sredstev v Novo mesto. Še huje, država je projektu »Univerza v Novem mestu« v tej inicialni fazi celo dovolj jasno obrnila hrbet.

Tretja zadevščina, ki se jo rado navede kot argument, zakaj tu rabimo univerzo, pa je, da je stopnja izobraženosti na Dolenjskem (niti ne v Novem mestu) zelo nizka. Potemtakem bi univerza, ki pač ljudem nudi znanje, bila blažev žegen za rešitev problema. Morda je res nekaj ljudi, ki bi si, če bi bila univerza bližje domu, lažje privoščilo študij, če bi ne imeli stroškov zaradi najema stanovanja in voženj ter podobnega. A resnici na ljubo je študij izven rojstnega kraja ali celo daleč nekje v tujini izziv, ki se ga splača sprejeti. Predvsem pa bi bilo tudi za Dolenjsko dobro, da bi tak izziv mnogi sprejeli pa četudi bo tu kdaj nekakšna univerza. Predstavljati si namreč moramo, da bo tukajšnja univerza specializirana le za nekaj študijskih smeri in večji priliv mladih iz Dolenjske na to univerzo bi pomenil na koncu statistično morda res višjo izobrazbeno strukturo prebivalstva, toda obenem dokaj neprimerno strukturo v kvalitativnem smislu – namreč preveč izobraženih v isti študijski smeri. Lep delež teh, ki je menil, da bo s študijem blizu domačega kraja kaj pridobil, bi se moral po študiju odpraviti s trebuhom za kruhom v tujino, ker v domačem kraju pač ne bi bilo dela za vse. Skratka, tudi ta argument je slab. In slab je še marsikateri, a ne bi zdaj o tem.

Kakor koli že, občina je očitno spravila med zobe nekaj, česar ne more ne zgristi ne pogoltniti. Projekt univerza, še posebej če se ga želi voditi na vrhunskem nivoju, je očitno prezahteven za ta prostor, ki ima silno omejen kadrovski in finančni potencial, toliko bolj pa je to prezahteven zalogaj, ker konkurentov mrgoli ne le po svetu ampak celo v Sloveniji. In to ne takih konkurentov, ki se komaj formirajo, pač pa takih, ki imajo vse že desetletja ali celo stoletja postavljeno. Tržno nišo za pospešitev razvoja lokalnega prostora gre najbrž raje iskati drugje. Vseeno pa projekta, čeravno to danes niti še ni projekt, najbrž ne gre zapreti. Nikakor. Je dragocen, le zdi se, da ga tu nismo sposobni izpeljati, ali pa vsaj, da občina za to ni pravi naslov.

Opazujoč situacijo, ki smo ji priča, bi celo rekel prav nasprotno kot trdi direktor Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto. Ta pravi, to je rekel denimo na zadnji seji občinskega sveta, da si želi, da bi novomeška univerza postala javna. Le zakaj si to želi? Jaz denimo si pa želim povsem nasprotno. Želim si, da bi bila povsem zasebna, celo do te mere zasebna, da bi ne potrebovala niti udeležbe novomeške občine. Menim tudi, da ni prav nobene potrebe, da bi večinski ustanoviteljski in upravljavski delež bodočih fakultet ipd ostal v rokah Mestne občine Novo mesto. Zakaj le? Kaj pa bo občina imela od tega? Odgovornost, da pokriva izgubo? Navsezadnje niti za projekt ni dobro, da roko nad njim drži občina, ki se s takimi zadevami enostavno ne zna ukvarjati in je tu popoln naturščik, kadrov, ki bi to zmogli speljati si pa tudi ne more privoščiti.

V Novem mestu za ta projekt denarja primanjkuje oziroma ga ni. Hkrati pa je denarja v rokah posameznikov in organizacij na tem svetu brez dvoma več kot dovolj. Dovolj ga je seveda za razvojno zanimive, dohodkovno atraktivne in podobne projekte. Svežih, aktivnih projektov v rangu 100-200 milijonov evrov se v svetu odvija kot listja in trave. Kakor koli, prihod močnih investitorjev v ta projekt bi tudi najbolj nedvoumno izkazal, ali se univerza v Novem mestu želi razviti v pravo smer ali ne oziroma ali je tu sploh zadosten potencial za formiranje nekakšnega univerzitetnega in raziskovalnega mesta ali pa to pač ni. Zdi se namreč, da so odločitve takih igralcev, ki vlagajo v igro svoj denar, praviloma mnogo bolj racionalne ali pa imajo vsaj mnogo bolj izostreno intuicijo, ki jim pomaga pri sprejemanju odločitev, kot pa so odločitve »odgovornih« v javnem sektorju (kdo je pravzaprav za kaj sploh odgovoren?) oziroma na novomeški občini.

Pravzaprav se mi zdi, da bi morala biti naloga novomeške občine in njenega zavoda v zvezi z razvojem univerze v Novem mestu predvsem ena ali celo samo ena. Najti bi morala zasebnega investitorja oziroma oblikovati družino investitorjev, ki bi v Novem mestu razvijali projekt (vrhunske) univerze, verjetno s posebej odličnim podiplomskim študijem.
Občina jim lahko pod najugodnejšimi pogoji ponudi kvečjemu prostor in bolj ali manj jasen projekt za kampus. Nekaj to je, vprašanje pa je, če je dovolj. O programih, o organiziranosti, o financah, o gradbenih zadevah pa bodo najbrž bolje znali presoditi morebitni investitorji sami, vsaj določen tip investitorjev, posebej, ko bodo vedeli, v katero smer se želijo razvijati. Zelo dvomim, no, vem, da občina tega projekta ni sposobna financirati, celo v kakem skromnem deležu ne, žal pa se mi celo zdi, da danes občina ni sposobna za ta projekt pridobiti niti kakega močnega (tujega) investitorja.

V vsakem primeru pa je v tem trenutku nemogoče reči, če je projekt »univerza« sploh pravi projekt tega mesta za pospešitev razvoja Novega mesta. Novo mesto se ga je lotilo bolj po nekem črednem principu, pač zato, ker se v zadnjih letih po celi Sloveniji teh zadev lotevajo. Mesto pač nima niti splošne strategije svojega razvoja in s to povezano pripravljenih analiz, ki bi lahko izpovedale, kaj si tu v resnici želimo oziroma kaj potrebujemo, kaj sploh zmoremo, in kaj moramo storiti, da bomo to dosegli. Zdi se mi, da si želimo ogromno, zmoremo sila malo, celo kako to doseči pa se nam ne svita kaj prida.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ŽE VIDENO

O različnih očeh župana in predsednika v primeru Novega trga 6.

V članku Dolenjskega lista »Ogromna stavba, ki naj bi zastirala Kapitelj, je izmišljotina«, je župan Muhič dejal prav to, kar izpričuje naslov članka oziroma to, da se Društvo Novo mesto po nepotrebnem razburja v zvezi z vprašanjem gradnje na lokaciji Novi trg 6, saj naj po njegovem ne bi bilo nikakršnega razloga za skrb, ko pa še niti arhitekturni natečaj ni bil pripeljan h koncu.

Osrednja izjava in misli, ki jih Muhič spleta v zvezi s to zadevo, so povsem neprimerne in so najbrž nekoliko tudi posledica nepoznavanja postopkov v tej zadevi. Razlogov za zaskrbljenost, ki sta jo poleg Društva Novo mesto doslej še najbolj glasno izražala tudi Društvo arhitektov Dolenjske in Bele krajine ter Zavod za varstvo kulturne dediščine, je pač povsem dovolj, kakšen razlog za zaskrbljenost pa je celo plod dela župana Muhiča.

Ne gre pozabiti, da se je polemika Društva Novo mesto začela predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da je Društvo Novo mesto, še posebej pa njegov aktualni predsednik Mitja Simič protestiralo proti načinu sprejema odloka o ureditvenem načrtu za Novi trg (gradivo za 2. obravnavo sprememb in dopolnitev odloka o ureditvene načrtu za Novi trg; zapisnik 30. seje občinskega sveta – 3. točka dnevnega reda; sprejeti odlok), ki je bil sprejet na način, ki vsekakor ni v čast občini, ki se zavezuje k odprtemu načinu dela in k demokratičnim postopkom dela, povrhu pa vse kaže, da je bil odlok nazadnje sprejet tudi na nelegalen način, kakor domneva tudi ministrstvo, o čemer pa bo navsezadnje vendarle presodilo sodstvo. Toda temu navkljub bi sedanji župan Muhič, ki je kot občinski svetnik v prejšnjem mandatu brez pripomb podprl sporne amandmaje in sporen način sprejema odloka, na podlagi določbe taistega odloka, ki mu daje možnost potrditve projektne naloge ob razpisu natečaja (37. člen odloka), stvari v dejanskosti spet postavil v za stroko sprejemljive okvire. Za potrditev projektne naloge bi pač lahko suvereno zahteval, da se sme graditi objekt le v gabaritih, kakor so bili prvotno nastavljeni v odloku in ki so že prisotni tudi v okolju, kjer se ima gradnja zgoditi, torej tistih 5 etaž nad zemljo (P + 4). Toda Muhič te možnosti ni izkoristil, temveč je investitorju omogočil gradnjo kar 9 etaž nad zemljo (P + 8). Celo še huje je storil. Potrdil je celo predlog invstitorja, da bi naj na lokaciji ne zgradili le 9.000 m2 površin nad zemljo, kakor bolj ali manj jasno določa odlok (9. člen odloka - PE I.1., Objekt št. I.) pač pa se je odločil potrditi rešitev, da bi naj tu uredili kar 13.500 m2 površin nad zemljo, torej celih 50% več, kot je zapisano v odloku. Investitor, ki si je povsem pričakovano želel na tej lokaciji zgraditi kar največ površin in s tem kar najbolj zvišati prihodke od te investicije, je torej povsem nepričakovano s strani župana Muhiča dobil vse, kar si je želel in celo več, kot načeloma omogoča odlok. Parcela na kateri se sme graditi, pa meri zgolj kakih 2.000 m2.
Ob takih parametrih res ni treba čakati na konec kakršnega koli natečaja in tudi ni treba biti posebej pameten ali celo arhitekt, da bi si človek ustvaril predstavo, kaj bo na lokaciji zraslo. Ob takih parametrih lahko na takih lokaciji zraste le visok in hkrati silno čokat objekt, ki mu po gabariti v okolici ne bi bilo para.

Mislim, da je to povsem dovolj razlogov za utemeljeno skrb civilne in strokovne javnosti glede gradnje na tej lokaciji - in še kje, če je to slučajno splošna forma obnašanja naše sedanje oblasti.

Še več, na podlagi tega smemo celo reči, da ni prav nikakršna izmišljotina niti trditev, ki jo Muhič pripisuje Društvu Novo mesto, da bi naj stavba zakrivala cerkev Svetega Nikolaja, čeprav to niti ni bistven problem. Vsaka stavba pač zakriva kakšno drugo, če gledamo z določenega stojišča. Bolj bistven problem tu je vprašanje odnosov v prostoru, odnosa novogradnje do obstoječe pozidave in do morfologije prostora nasploh ter do odnosov, ki so bili skozi stoletja in zadnja desetletja tu postavljeni in spoštovani oziroma celo negovani. Ali je to nekaj kar smemo visoko vrednotiti, je lahko vprašanje, ni pa domena župana in investitorjev, da sami o taki občutljivi in strokovno zahtevni ter multidisciplinarni zadevi sodijo.

Zaradi takega spornega in neprevidnega načina dela prejšnjega in sedanjega župana ter prejšnjega občinskega sveta je mesto zdaj žal v situaciji, ko ni še niti približno blizu prenovi degradiranega objekta na Novem trgu, ki je lahko mestu le v sramoto.

Eni očitno lahko vidijo več, drugi vidijo manj, tretji pa itak gledamo bolj ali manj že viden način dela novomeške oblasti.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ponedeljek, 17. marec 2008

VRNEMO VAM VAŠE, ČE BOSTE DELALI PO NAŠE

O »pokončni in suvereni« drži vodstva novomeške občine – na primeru Lokalpatriota in občinskih prostorov na Sokolski ulici.

Menim, da je intervju, ki ga je Dolenjski list naredil z županom Muhičem v svoji zadnji številki, že legendaren. Toliko neverjetnih izjav najbrž ni še noben medij dobil od katerega koli župana v tako kratkem intervjuju. Ena od bolj neverjetnih je misel, ki jo razlaga Muhič, da so predstavniki Mercatorja pristali, da bodo prostore na Sokolski ulici 4 vrnili občini, a pod pogojem, da jih v uporabo dobi Lokalpatriot. In zdaj postopki v tej smeri menda že potekajo, pravi Muhič. In ta je res krepka.

Vedeti je ob tem treba, da je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine na Sokolski ulici 4 Mestna občina Novo mesto, ne pa Mercator. Vedeti je treba, da je prostore uporabljal in z njimi razpolagal, jih celo naprej oddajal, Mercator Dolenjska, ki za to, kakor je doslej o zadevi poročala občina, ni občini za to plačal niti tolarja oziroma evra. In zdaj se seveda lahko vprašamo, kako je mogoče, da Mercator, kateri je občini kvečjemu še dolžan zajeten kup najemnin za preteklo uporabo teh prostorov, občini narekuje pogoje pod katerimi sme ta razpolagati s svojimi lastnimi prostori. To je res neverjetno.
Seveda ni nič narobe, če dobi Lokalpatriot prostore na Sokolski ulici 4 v uporabo, saj je vendarle ena od bolj aktivnih organizacij v mestu, ki pomembno doprinaša h kulturnemu utripu mesta. Toda tudi če občina Lokalpatriotu na zahtevo Mercatorja ali pa po svoji lastni presoji dodeli prostore, še vedno ostaja kup vprašanj. Denimo:
1. Za koliko časa bi občina prostore oddala Lokalpatriotu?
2. Pod kakšnimi pogoji, posebej glede višine najemnine, bi občina prostore oddala?
3. Kdo in na kakšen način bo poskrbel za potrebna investicijska vlaganja v prostore, da bodo ti sploh lahko opravljali svojo funkcijo na ustreznem nivoju (ureditev podstrešja, menjava stavbnega pohištva, ureditev instalacij…)?
4. Po kakšni metodi bo sploh izbran najemnik in kateri bodo prednostni kriteriji izbire najemnika?
5. Glede na to, da v mestu deluje še vsaj par društev, ki se aktivno ukvarjajo s kulturno produkcijo (Društvo Vsemukos, Društvo Akcija, Zavod Tovarna, Društvo Naprej Nazaj …) je najbrž treba odgovoriti tudi na vprašanje, ali bodo tudi ta lahko pod enakimi ali ugodnimi pogoji souporabljala občinske prostore na Sokolski ulici 4 za svoje dejavnosti?
6. Kdaj in kako bo občina dobila povrnjene terjatve od Mercatorja zaradi uporabe prostorov na Sokolski ulici 4 v preteklih letih?
7. Ali imajo občina in njeni zavodi zagotovljene ustrezne prostorske pogoje za svoje delo oziroma ali bi kateri od teh potreboval tovrstne prostore za svoje delovanje?
8. Ali z občinsko lastnino upravlja občina ali kdo drug?
In tako naprej …
Skratka, treba bo še streti kak oreh.

Legendarni intervju z županom na: http://www.dol-list.si/2008/03/14/1666/fokus/aktualno/Z_Jankom_slabo_gospodarili/


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

nedelja, 16. marec 2008

OBČINSKI PROSTORI NA SOKOLSKI

O lastništvu prostorov na Sokolski ulici ob tržnici in o neresničnih izjavah župana za Dolenjski list, kakršne niso v čast novomeški občini.

Župan je za časopis Dolenjski list izjavil, da na občini dolgo časa niso vedeli, da so prostori, kjer se je nazadnje nahajala trgovina Drogerie Markt, v občinski lasti, dodal pa je še, da so to ugotovili šele predstavniki Lokalpatriota, ki so iskali možnost preselitve z Novega trga …

Kar pravi župan, ni resnično. Namreč že pred nekaj leti, ko sem bil tudi jaz še na novomeški občini, smo že ugotovili, da v Zemljiški knjigi piše, da je Mestna občina Novo mesto lastnik parcel s številkama 1661 in 1662 v katastrski občini Novo mesto (stavba Glavni trg 25 in Sokolska ulica 4). Do podatka smo prišli ob pregledovanju celotnega lastništva nepremičnin na območju mestnega jedra, v zvezi s čimer je bil izdelan tudi manjši elaborat, ki je lastništvo v mestnem jedru prikazal tudi kartografsko.
Glede na to, da je bila v Zemljiški knjigi kot lastnik parcel 1661 in 1662 navedena občina, dejansko pa so nepremičnino uporabljali povsem drugi subjekti (NLB, Drogerie Markt, javni WC ipd), seveda brez kakršne koli pogodbe ali kako drugače urejenega odnosa z občino, je prejšnji župan dal nalogo občinski pravni službi, da preveri oziroma uredi stanje na tej nepremičnini. In to se je okoli leta 2004 ali 2005 tudi začelo urejati. Tedaj je občina tudi že stopila v stik z Mercatorjem Dolenjska, ki je tedaj še trdil, da je del prostorov v njegovi lasti, namreč prostori, kjer je bila nekoč trgovina Barve Laki oziroma trgovina Drogerie Markt, vendar dokumentov, ki bi to dokazovali, niso imeli. Zakaj se zadeva zatem ni dovolj hitro nedvoumno rešila, ni jasno, tudi ne vem, če je v tem trenutku to razmerje že nedvoumno rešeno in razbremenjeno morebitnih sodnih sporov ipd.

Kakor koli, občina je zadevo glede lastništva objekta Glavni trg 25 oz. Sokolska ulica 4 torej ugotovila že pred leti in jo tudi pričela reševati. Zakaj tega ne ve župan Muhič in zakaj zato s svojimi neresničnimi izjavami za medije v tako smešen položaj v javnosti postavlja občino, ki jo vodi, ni jasno.
Verjamem pa, da v kolikor bi ne bil interes Lokalpatriota, da si poišče nove oziroma dodatne prostore za svoje aktivnosti v mestnem jedru, tako izrazit in v kolikor bi prostorov ob tržnici (nekdanji Drogerie Markt) ne videli kot primerne za del svojih aktivnosti, bi občina zelo verjetno še kar čakala z dokončnim reševanjem vprašanja lastništva teh prostorov.

Na 10. seji občinskega sveta sem dal v zvezi s temi prostori tudi pobudo županu, da naj jih nameni oziroma odda zavodu LokalPatriot ter tudi da naj občina od Mercatorja Dolenjska izterja odškodnino za uporabo prostorov v preteklih letih …
V gradivu na 11. seji, bilo je to sredi lanskega decembra, so mi na mojo pobudo, da naj prostore namenijo LokalPatriotu odgovorili, da jo bodo v najkrajšem času proučili. Če so jo že proučili, še ni jasno, slišal pa sem, da LokalPatriot niti ni več edini interesent za najem teh prostorov. V zvezi z Mercatorjem pa so mi odgovorili, da bodo od podjetja v najkrajšem času zahtevali dokazila o vlaganjih v poslovne prostore ipd za zadnje obdobje in da bodo po pridobitvi podatkov, v kolikor jih bo Mercator sploh imel, nadaljevali pogovore z njim glede vračila vlaganj in glede izterjave najemnin.
Očitno do danes niso napredovali v tej zadevi.

Glejte tudi:
Odgovori na pobude in vprašanja – 9. seja (odgovor Glavni trg 25 – 032-7/2007-1320-136)
Odgovori na pobude in vprašanja – 11. seja (odgovor Glavni trg 25 oz. Sokolska ulica 4 – 032-7/2007-1320-185)
Blog o Glavnem trgu 25

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

sobota, 15. marec 2008

VELIKY NOVGOROD

O pobratenju Novega mesta z ruskim mestom Veliky Novgorod.

Ko sem bral novico o nekem norem ruskem projektu gradnje povsem novega mesta – Globe City, ki bo morda stalo blizu mesta Nizhny Novgorod, sem se spomnil tudi na mesto Veliky Novgorod. Veliky Novgorod ki je ravno tako v Rusiji, le da je bistveno bolj slavno in zelo lepo. In sem se zatem spomnil tudi na naše Novo mesto. Nenazadnje Novgorod po rusko pomeni novo mesto. A vez Velikega Novgoroda z Novim mestom je celo močnejša. Vsaj morala bi biti. Če je res kaj močnejša, pa bo moje svetniško vprašanje na naslednji seji občinskega sveta.

Zgodba je namreč takšna, da so, kakor mi je pred časom povedal nekdanji šef Gospodarske zbornice Dolenjske, Janko Goleš, tedanji novomeški župan Anton Starc ter predstavnika Velikega Novgoroda, ki sta se pisala Erbulius in Ivanov, seveda ob prisotnosti tedanjega šefa Krke Miloša Kovačiča, državnega svetnika Toneta Hrovata in Janka Goleša podpisali pismo o nameri pobratenja med Novim mestom in Velikim Novgorodom. Podpis se je zgodil 19. novembra 2002, dokument o tem pa se potika nekje po novomeški občini. Kaj se zdaj dogaja s sodelovanjem Novega mesta s tem res imenitnim in za rusko zgodovino zelo pomembnim mestom, pa mi ni znano.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

WWW MENU: DIRTY THIRTY

Marsikdo zna reči kakšno pikro o čistoči oziroma urejenosti Novega mesta. No, kar koli si že kdo o Novem mestu misli, vse to zbledi ob podatkih o najbolj umazanih in predvsem najbolj nezdravih mestih sveta, ki so predstavljena v poročilu Blacksmith Institute . Glejte: http://www.blacksmithinstitute.org/wwpp2007/finalReport2007.pdf

JANKO IN ALOJZIJ

O stavbi nekdanjega vrtca Janko, za katero novomeški župan te dni pravi, da zanjo ni vedel, jaz pa sem ga nanjo nazadnje opozarjal in mu nudil predloge pred pol leta.

Župan Muhič je na vprašanje Dolenjskega lista, zakaj je stavba nekdanjega vrtca Janko, ta se nahaja na Kettejevem drevoredu nad stavbo občine, že tako dolgo prazna, odgovoril: »V tem primeru gre res za slabo gospodarjenje lastnika, mene kot župana. Dolgo časa nisem vedel, da je objekt prazen. Nisem imel časa, da bi si stanje ogledal in odredil aktivnosti.«

Čeprav bi bilo prav, da bi že Dolenjski list stvar malo bolj raziskal, ne pa zgolj pristal na odgovore župana, če se časopisu usoda tega objekta pač zdi problem, je prav, da se opozori na vsaj nekaj dejstev, ki jih je župan zamolčal in ki osvetljujejo izredno počasnost odločanja na občini.

Kako delujejo občinski oddelki pod vodstvom sedanjega župana, mi sicer ni čisto povsem jasno, a če že znotraj občine nihče ni pozoren na take probleme, kot je usoda praznih stavb v lasti občine, tedaj lahko rečem, da sem župana vsaj jaz že pred nekaj meseci opozoril tudi na stavbo nekdanjega vrtca Janko, ki je ena izmed tistih, ki so v lasti občine, in sem tudi predlagal, da razmisli o tem, da objekt nameni, če ne drugemu, občinski upravi, ki se je, kakor menijo, znašla v taki prostorski stiski, da zdaj najema kar zasebne prostore na Glavnem trgu 24. Na to sem župana nazadnje opozoril na 9. seji občinskega sveta, torej v mesecu oktobru, že pred pa tudi ob obravnavi proračuna 2007, … Župana sem prosil, da posreduje podatek, kakšne so namere občine v zvezi z njenim objektom na Kettejevem drevoredu, v katerem je bil nekoč vrtec Janko, in na podlagi česa so namere utemeljene.
Odgovor je bil sicer skrajno čuden, a če ne drugega, župan od tedaj več ne more govoriti, da ni vedel, da je objekt občinski in da ni imel pobude, da bi o njegovi usodi razmislil. Odgovorili pa so mi kar takole: Ko bodo namere občine v zvezi z objektom nekdanjega vrtca Janko na Kettejevem drevoredu dokončno opredeljene, vas bomo z utemeljitvijo namer obvestili.« Odgovor, da bi kamen zajokal. Ampak res nič presenetljivega za dandanašnjo novomeško občino. Kakor koli že, kot kaže pa na občini niti kakšnega pol leta kasneje ni prav nič kaj bolj jasno, kaj bi počeli s tem objektom, saj župan za Dolenjski list pravi, da bo odločitev o tem padla v naslednjem mesecu dni. Upajmo, da res vsaj tedaj. Upam pa tudi, da bo župan resno obravnaval tudi dve pobudi, ki jih je doslej v zvezi s tem vrtcem prejel – 1. da bi v njem uredili prostore za občinsko upravo, 2. da bi v njem uredili Hišo otrok, nekakšen dnevni zabavno-varstveni center za otroke.

Še bolj smešno pa je, če se seveda tem resnim zadevam sploh sme reči, da so smešne, da župan v istem intervjuju govori, da so mu očitali, da je stanje objekta katastrofalno. Ni sicer povedal, kdo mu je to sploh očital, jaz takega pač ne poznam, a vsakomur, ki je kdaj ta objekt pogledal ali si o njem kaj prebral, je jasno, da objekt ni v slabem stanju. Prej je nasprotno, pa četudi objekt ni v vzornem stanju, iz česar so tudi izhajale moje pobude izpred mesecev, da bi semkaj namestili del občinske uprave, da bi občini ne bilo potrebno plačevati drage najemnine na Glavnem trgu 24. Še več, pred leti je bila že narejena skromna študija potrebnih del na tem objektu in tudi okvirni izračun potrebnih del za sanacijo objekta. Če se dobro spomnim, so tedaj sanacijo okvirno ocenili na nekaj preko 50 milijonov tolarjev, torej okoli 200.000 evrov – šlo je za zamenjavo stavbnega pohištva, sanacijo stropov, strojnih inštalacij ipd. Čudi me, da župan Muhič še danes tega ne ve. Je pa v intervjuju dejal, da je zdaj naročil popis del za adaptacijo in ovrednotenje teh del. Še enkrat?

Glejte tudi:
http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/10/pobude-in-vpraanja-9-seja.html
http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/09/obina-za-zasebne-epe.html (predzadnji odstavek)


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

sreda, 12. marec 2008

IZREDNE ZADEVE

O 2. izredni seji občinskega sveta.

Jutri bo nova seja občinskega sveta. Ta seja bo izredna. Izredne seje se skliče, tako pravi Poslovnik občinskega sveta (24. člen), za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah in to le kadar ni pogojev za sklic redne seje. V poslovniku piše tudi, da je v predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje treba navesti razloge za njen sklic, priloženo pa mora biti tudi gradivo …

Predlog za izredno sejo je bil sicer dan pretekli mesec s strani skupine občinskih svetnikov, da bi na njej občinski svetniki opredelili svoj odnos do razvoja univerze oziroma univerzitetnega kampusa in nato na redni seji ob proračunu tudi ustrezno izrazili ta odnos v finančnem smislu, a je tedaj župan Muhič predlog za izredno sejo zavrnil in se kasneje tudi ni strinjal s tem, da bi sredstva za kampus oziroma za sofinanciranje gradenj v njem zagotovili v letošnjem proračunu. S tem so tedaj seveda tudi minili razlogi za izredno sejo. A Muhič jo zdaj vseeno sklicuje, dodaja pa še tri točke dnevnega reda.

Zakaj se je župan Muhič odločil za sklic izredne seje, ni jasno ne iz poznavanja razmer o zadevah, ki bi naj jih jutri občinski svet obravnaval, kakor tudi ne iz gradiva, ki ga je župan z vabilom poslal svetnikom. Vse to bi bilo, zdi se, moč obravnavati na redni seji, ki pa bi resda bila lahko posvečena taistim zadevam, kot bo ta izredna.
Toda bolj kot to ali gre oziroma ali lahko gre za redno ali za izredno sejo, kar je po svoje dlakocepski, a ne tudi povsem nesmiseln posel, pri vsem tem moti dejstvo, da župan občinskim svetnikom sploh ni poslal gradiva k vsem točkam dnevnega reda, ki ga je napovedal. Vabilu na sejo, ki je bilo poslano po pošti, je bilo dodano le gradivo za eno od štirih točk dnevnega reda, namreč gradivo o razvoju univerzitetnega kampusa – dve študiji izvedljivosti projekta. Pozorni in računalniško podkovani občinski svetnik, kar pač niso vsi, je lahko na spletni strani občine našel še gradivo k drugi izmed točk dnevnega reda, namreč o Narodnem domu. Gradivo za to sejo o preostalih dveh točkah dnevnega reda, torej o Novem trgu 6 in o projektu Historik hotels pa svetnikom ni bilo posredovano v nobeni obliki in ni nikjer na voljo nikomur. O Historik hotels si lahko človek sicer kaj najde na internetu, a kaj ko ne ve, kaj želi povedati o tem novomeška občina. O Novem trgu 6 pa nekaj od 29 občinskem svetnikov veva verjetno in slučajno le jaz in svetnik Škerlj, ki sva bila včeraj povabljena na sestanek o Novem trgu 6 z novim investitorjem (Betonal Trebnje) pri županu Muhiču, a še nama ni jasno, o čem naj bi odločali na izredni seji v zvezi s tem. Če svetniki nimamo gradiva se seveda težko odločamo o čemer koli.

Toda tudi gradivo k točkam dnevnega reda o univerzitetnem kampusu in o Narodnem domu je za občinski svet praktično povsem neprimerno. V zvezi z Narodnim domom je predstavljeno le zajetno gradivo, ki ga je pripravil ZVKD, in je v bistvu konzervatorski program za Narodni dom. Občinski svet s tem pravzaprav nima kaj početi. Seveda je prav, da se svetniki s tem gradivom lahko seznanijo. Glede na to, da je gradivo končno dostopno na spletni strani občine, kar sem kar dvakrat predlagal na občinskem svetu, in glede na to, da je bila pred časom pripravljena javna predstavitev tega dokumenta, so pogoji za seznanitev s tem strokovnim gradivom, zadovoljivi. Zgolj zaradi seznanitve s tem gradivom pa seveda res ne bi bila potrebna izredna seja občinskega sveta. Občinski svet bi seveda potreboval kaj več oziroma kaj drugega o zadebi Narodni dom. Pri tem sploh odmislimo, da je razpravljanje o tej zadevi po sprejetem proračunu precej manj smiselno. Navsezadnje je aktualno občinsko vodstvo vsaj na dveh primerih izkazalo svoj odnos do Narodnega doma. Prvič, v proračunu za letošnje leto ni na postavki za Narodni dom zagotovljenih niti toliko sredstev, da bi lahko zadovoljivo nadaljevali delo na tem sicer finančno in strokovno zahtevnem projektu, in drugič, občina na moje svetniško vprašanje, kakšni so sploh načrti oziroma kakšna je predvidena dinamika aktivnosti, da bi Narodni dom lahko bil prenovljen do leta 2012, ko se tudi s tem projektom novomeška občina udeležuje projekta Evropska prestolnica kulture, odgovorila povsem brez enega samega eksaktnega podatka. Skratka, nihče ne ve, kako naprej.
O drugi izmed štirih točk dnevnega reda jutrišnje seje, za katero je še bilo posredovano neko gradivo, pa itak dovolj pove dejstvo, da vodstvo občine oziroma koalicija ni prisluhnila zahtevam oziroma pričakovanjem oziroma predlogom opozicije, URS in Razvojnega centra, da bi bilo treba projektu nameniti nekaj milijonov evrov za njegov zagon oziroma razvoj, če ga želimo kam pripeljati. A posluha za to ni bilo.
O čem sploh razpravljati sedaj, je seveda vprašanje. Razprave najbrž nikoli niso odveč, posebej če pripeljejo, do kakšnih smelih odločitev, a zdi se, da je vodstvo občine o teh zadevah povedalo že dovolj in žal prav nič opogumljajočega in prav nič jasnega.

Smisel te izredne seje je v bistvu povsem nejasen. Navsezadnje ni k točkam dnevnega reda pripravljen niti en sam samcat sklep, kar pomeni, da nihče niti ne vidi potrebe, da bi se svetniki na izredni seji o čemer koli odločali, pa četudi je prav to sicer osrednji smisel izrednih sej občinskega sveta, če že ne sej občinskega sveta nasploh.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

torek, 4. marec 2008

ponedeljek, 3. marec 2008

TRDNO OBLJUBLJAM: KULTURNI ZAVODI, ZDRUŽITE SE!

O trdni obljubi župana, da bo združil zavode s področja kulture.

»Kultura naše občine potrebuje profesionalno ustanovo, ki bi jo oblikovali tako, da bi iz sedanjih ustanov ustanovili enoten zavod.«
(Alojzij Muhič: Vaš mesečnik, september 2006, str. 19)

Kakor beremo na občinski spletni strani, je novomeška občina ustanovitelj štirih zavodov s področja kulture – Anton Podbevšek Teater, Dolenjski muzej Novo mesto, Kulturni center Janeza Trdine in Knjižnica Mirana Jarca. Štirje so bili, ko je Muhič podal obljubo leta 2006, štirje so bili, ko je postal župan nekaj kasneje leta 2006, in štirje zavodi so še danes, ko že nekaj časa pišemo leto 2008. O napovedani združitvi pa ne duha ne sluha. In v tem primeru je morda za kulturo celo še bolje, da župan Muhič ni izpolnil obljube.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: 2. marec 2008)

nedelja, 2. marec 2008

sobota, 1. marec 2008

WWW MENU: URE SVETA

Tole je ena od pomenljivih ur:
http://www.poodwaddle.com/clocks3.htm
a tam jih najdemo še nekaj zanimivih.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com