nedelja, 22. avgust 2010

MESTNI MADEŽI: KLOP NA GRMSKEM SPREHAJALIŠČU

Slišal sem že za izraz "žagati si vejo, na kateri sediš". No, primer tele klopi na Grmskem sprehajališču, kakor je po novem in sedaj uradno imenovano sprehajališče ob potoku Težka voda od Grma do Gotne vasi, je točno tak primer. Nek pametnjakovič, očitno še kar pri močeh, ki je eden izmed onih, za katere je bila klop postavljena, jo je polomil. Kje bo ta bumbar sedel sedaj?
Tomaž Levičar
Fotografija: Grmsko sprehajališče, 22. avgust 2010

sobota, 21. avgust 2010

MESTNI MADEŽI: VHOD V KNJIŽNICO MIRANA JARCA


Vhod v Knjižnico Mirana Jarca, v stari del kompleksa, ima imetniten kamnit portal, vratna krila iz masivnega lesa in še nekaj kovinskih dodatkov, denimo trkalo in kljuka. Kako to patinirano lepoto uspejo poudariti ali nadgraditi papirji, s katerimi je poliman les in kamen ter nenazadnje predpražnik iz umetne mase pred vrati, pa najbrž ni kako težje vprašanje.

Tomaž Levičar

Fotografija: Knjižnica Mirana Jarca - vhod; 21. avgust 2010

1000 BESED: POČITEK


Župančičevo sprehajališče, 20. avgust 2010

torek, 17. avgust 2010

MESTNI MADEŽI: OSTANKI KIOSKA NA TRDINOVI

Konec lanskega leta, v začetku decembra, so končno odstranili kiosk na Trdinovi ulici, ki je dolga leta prazen in propadajoč stal ob križišču.



A niso ga odstranili v celoti. Odtlej v oči bije betonski plato. Očitno je bil ta pretrd oreh za rušitelje. Obenem pa se ni nobenemu prav jasno posvetilo, da bi tu lahko uredili kaj novega, morda kako informacijsko točko o krajevni skupnosti Kandija-Grm s počivališčem.




Tomaž Levičar
Fotografije: Prostor nekdanjega kioska na Trdinovi ulici, 5. december 2009 in 17. julij 2010.

ponedeljek, 16. avgust 2010

PISMO ŽUPANU O MRAČNI ZARJI

O Zarji, izredni seji, odpovedi sejnini in še čem pomembnejšem v pismu, ki sem ga danes s kolegi svetniki poslal županu.


AFERA ZARJA - IZREDNA SEJA IN ODPOVED SEJNINI

Župan Muhič,

lepo vas pozdravljam v svojem imenu in v imenu krepke večine občinskih svetnikov novomeškega občinskega sveta.

V teh dneh, pravzaprav po nepotrebnem že preštevilne dni, spremljamo medijsko sicer upravičeno izpostavljeno polemiko v zvezi z afero Zarja. Ta žal na trenutke zaide globoko pod nivo, primeren za novomeško politiko, prav v prostor infantilnosti in iracionalnega.

Ob tem smo zasledili tudi vaše nasprotovanje sklicu izredne seje občinskega sveta v zvezi z vprašanji varovanja interesov občine v podjetju Zarja, ki jo je predlagal odbor občinskega sveta. Nasprotovanje sklicu seje ste utemeljili z osredotočenostjo na misel, da je izredna seja nepotreben strošek za občinsko blagajno in da bo septembra redna seja, vaš kolega Dular pa celo, da gre za nepotrebno vzburjanje v počitniškem času.

Sporočamo vam zato naslednje:
1. z namenom uspešne in čimprejšnje rešitve problemov, vezanih na občinski delež lastništva v podjetju Zarja, se spodaj navedeni svetniki za izredno sejo v celoti odrekamo plačilu za udeležbo na seji. S tem razbremenjujemo občinski proračun izdatkov, povezanih z našim delom, od vas pa zatorej pričakujemo nemuden sklic seje in pripravo gradiva, ki ga je svet terjal v zvezi s tem na zadnji redni in izredni seji.
2. problemi, nakopičeni v zvezi z zadevo Zarja so, kakor ste lahko opazili že na eni predhodnih rednih sej, tako obsežni in resni, da terjajo čimprejšnjo oziroma takojšnjo ter samostojno obravnavo,
3. ocenjujemo, da, četudi se prepogosto zdi drugače, počitniškega vzdušja ob takih problemih ne more biti, pač pa je treba reči rešiti nemudoma, ko jih lahko. In to je, če že ni bilo prej, zdaj.


Župan, skupnemu sporočilu svetnikov pa naj dodam še nekaj osebnih misli o zadevi:

Za nesprejemljivo in neutemeljeno ocenjujem vaše nasprotovanje sklicu izredne seje občinskega sveta, ki vam ga je pred nekaj dnevi predlagal odbor občinskega sveta. Še posebej neprimerno je temu nasprotovati z argumentom, da bi s sklicem izredne seje nastal nepotreben, škodljiv strošek za občinski proračun.

Občinski svet je, želite ali ne, vendarle najvišji organ odločanja o javnih zadevah v občini, s predstavniki, ki so izvoljeni na splošnih volitvah. Zato je neprimerno, da na način, ki smo mu priča, sodite njegovo delo in njegove odločitve. Te bi morale biti imperativ v prvi vrsti kar za vas.

Ko gre za varovanje interesov občine v milijone evrov vrednem podjetju, pa je delo občinskega sveta, ki je očitno edini pripravljen priti zadevi, prepolni temačnosti, do dna, še posebej nujno in vredno. Od župana v optimalnem okolju res ne gre pričakovati, da bi zadrževal reševanje problemov, ki jih vidi občinski svet, in načinu dela, kakršnega terja občinski svet. Ravno nasprotno. S še ohranjeno močjo, avtoriteto, vplivom župana bi morali sodelovati pri razjasnjevanju zamegljene situacije in s tem omogočiti pridobitev kvalitetnih podatkov in posledično smotrne odločitve, ki bi bile v prid občine in nenazadnje tudi v prid podjetju, katerega lastnik občina je.

Ob tem vas želim še spomniti, da sem vam v iztekajočem se mandatu podal obilno množico predlogov oziroma pobud, ki so bile usmerjene k racionalnejšemu trošenju občinskega denarja. Začenši denimo s predlogom o zmanjšanju velikosti občinskega sveta, pozival sem vas, da vendarle uresničite svojo obljubo o 30% zmanjšanju občinske uprave, nadalje sem predlagal, da krepimo prihodkovno stran proračuna, da se ne zadolžujemo po nepotrebnem, da vodimo predvsem projekte, ki bodo dolgoročno napajali proračun, da naj se redno oziroma v rokih plačuje obveznosti do dobaviteljev, pa tja do denimo zahteve po zagotavljanju kvalitetnega vodenja nalog občine in prav nazadnje pobude za zmanjšanje stroškov vaše rezprezentance, za kar ste vi predlagali celo zvišanje v rebalansu proračuna. In kolegi občinski svetniki nisi bili v tem oziru nič manj aktivni ali kaj manj zahtevni ali manj modri.

A z vaše strani je bilo zaznati vse prej kot naklonjenost navedenim in podobnim predlogom, ki bi pomagali prihraniti milijone evrov oziroma, natančneje povedano, pomagali trošiti smotrneje razpoložljiva sredstva.

S čudenjem, pa vseeno z naklonjenostjo, sem zato bral o vašem nasprotovanju izredni seji, ker bi naj po vašem s tem prihranili nekaj tisoč evrov, kolikor stane izredna seja občinskega sveta. No, rešitev problema smo vam s kolegi svetniki zgoraj že podali. Žalostno pa je, da je občinska blagajna na koncu mandata v tako slabem stanju, da si ne more privoščiti niti ene dodatne, izredne in z zakonom omogočene seje svojega najvišjega organa.

Naj povem še pomembnejše. Novomeška občina je, kakor izhaja iz virov, stanovanjsko podjetje Zarja pred skoraj dvajsetimi leti ustanovila, da bi uresničevalo stanovanjsko politiko občine, znotraj tega pa še posebej skrbelo za socialni oziroma neprofitni sektor. Pred nekaj leti je občina še bistveno povečala svoj delež v tem podjetju, da bi lahko, tako ste in so to tedaj vsaj argumentirali, lažje uresničevala svoje interese na stanovanjskem področju. In podobno je potem spremenila še pravni status podjetja, da bi ja vse teklo lažje in še bolj v korist občine, da bi tudi uprava podjetja lažje delovala …

Pa občina sedaj sploh ima stanovanjsko politiko in kakršno koli korist od tega podjetja? Zahteve, da bi to razjasnili sploh niso od danes ali od zadnjih mesecev, pač pa se v občinskem svetu pojavljajo že skozi vsa zadnja leta. Žal ste jih ignorirali. Danes pa vseeno in morda tudi zato lahko zelo jasno vidimo: da v preteklih letih občina ni bila sposobna pripraviti in sprejeti strategije razvoja stanovanjskega sektorja, ki bi osmislil pot občine in njenega podjetja na tem področju; da občina praktično sploh več ne krepi neprofitnega stanovanjskega sektorja, s čimer bi tešila mnoge socialne stiske občanov - dogaja se celo nasprotno; da ne prejema finančnih koristi od podjetja, ki ji načeloma gredo od deleža v podjetju; da smo ne nazadnje priča potratnemu in nerazumnemu, po svoje celo smešnemu organizacijskemu ustroju občinskega stanovanjskega podjetja Zarja in še bolj potratni plačni politiki taistega podjetja; da je podjetje Zarja že vrsto let politično, ne pa strokovno kadrovano; in da, kar je svoje vrste indikator in problem, vodstvo podjetja v zadnjih letih sploh ni sposobno izpeljati spodobnih investicijskih projektov.

Zdaj pa povrhu vsega ob igri skrivalnic kar naenkrat želite zmanjšati delež in s tem moč občine v podjetju, ki ga je ta ustanovila, mu predala več sto stanovanj, ga kapitalsko nasploh krepila, ga z naklonjenostjo v očeh statusno preoblikovala, v njem celo posredno postavljala vodstvo ter se, kot da navedeno ne bi bilo dovolj neprijetno, še spreobrača odločitve in jasne zahteve občinskega sveta županu.

In občinski svet, pričakujete, župan, naj vse to gleda križem rok? Tako neodgovorno pa to vendarle ne sme biti. Nedogovorno in negospodarno, kot ste se izrazili v zavrnitvi sklica izredne seje, je kvečjem to, da se skuša prodati občinski delež v podjetju Zarja, ne da bi preverili, koliko je ta kapital resnično tržno vreden. Nikakor pa ni neodgovorno in negospodarno ravnanje občinskega sveta, ki skuša tej zadevi priti do dna!

Za konec pa povem morda še najpomembnejše: vse razvojne strategije, splošne ali sektorske, o katerih je bilo v preteklih letih govora v občinskem svetu ali kje drugje, lahko poleg vsega ostalega za nekaj časa postavimo lepo na stran. Zakaj? Zato da bi naša prizadevanja usmerili predvsem v vzpostavitev zdravih temeljev delovanja občine. Kako? Z zavzetim delovanjem vseh organov občine v smeri izkorenitve elementarne človeške pokvarjenosti, pohlepa in neumnosti, ki prepogosto najdejo prostor v območju javnih zadev.

Župan, s pričakovanjem, da ob navedenih, za vaše skrbi o finančnih posledicah delovanja občinskega sveta odrešujočih informacijah nemudoma skličete izredno sejo občinskega sveta, ki jo je predlagal odbor občinskega sveta in za katero se spodaj navedeni občinski svetniki odpovedujemo plačilu, najbrž pa bodo to storili tudi preostali, vas lepo pozdravljam.


1. Tomaž Levičar

in skupina občinski svetnikov:
2. Smrke Darinka
3. Cirila Zajc
4. Jasna Šinkovec
5. Adolf Zupan
6. Bojan Tudija
7. Bojan Kekec
8. Ivan Grill
9. Elizabeta Grill
10. Gregor Klemenčič
11. Anica Bilbija
12. Mojca Novak
13. Janez Pezelj
14. Sašo Stojanovič
15. Franci Kek
16. Marija Zupančič
17. Lojze Zupančič
18. Duška Balažek
19. Matjaž Engel
20. Mitja Simič

sobota, 14. avgust 2010

INVALIDI NA VOZIČKIH V GOSTIŠČU NA GLAVNEM TRGU


O klančini na vhodu v Gostišče na trgu.

Moram se spet vrniti k problemu klančine za invalide na vozičkih ob vhodu v prenovljeno Gostišče na trgu. Reč je pač ista, kot je bila od začetka. Torej šlampasta in nevarna. Nasploh so stvari, ki so narejene z dobroto, a hkrati neumnostjo ali vsaj premalo pameti, najnevarnejše. Tudi tu, sklepam, namen lastnika ni bil slab, je pa rezultat zato porazen in neskladen s predpisi. Na to sem že opozoril. Morda pa sem bil onikrat preveč pavšalen. Zato tokrat ne bom.

Ob urejanju grajenega okolja skladno s potrebami funkcionalno oviranih ljudi, se pri nas uporabljajo predvsem:
-Zakon o graditvi objektov,
-Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, ob tem pa še, kakor zahteva 7. člen pravilnika, tudi
-standard ISO TR 9527 (Building construction - Need of disabled people in buildings - Design guidelines), ki je bil izdan že leta 1994 (prva izdaja).

Ali mora biti gostinski obrat sploh biti dostopen za invalidne osebe? Zakon o graditvi objektov v prvem odstavku 17. člena pravi, da morajo vsi objekti v javni rabi, ki so na novo zgrajeni po določbah tega zakona, in objekti v javni rabi, ki se rekonstruirajo po določbah tega zakona, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir.
Kateri objekti sploh so v javni rabi? 2. člen zakona o graditvi objektov pravi, da je objekt v javni rabi, objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi.
In kdaj se razume, da je objekt grajen brez ovir? 3. člen Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb, pravi, da se šteje, da je zagotovljen neoviran dostop, vstop in uporaba objekta, ki mora biti brez ovir, če sta dostop do njega in vstop vanj brez grajenih in komunikacijskih ovir in če je funkcionalno oviranim osebam v njem omogočen: – samostojen in varen dostop do prostorov, ki so namenjeni javni rabi in uporaba teh prostorov (...).

Nobenega dvoma torej ni, da je Gostišče na trgu objekt v javni rabi in da zatorej mora biti grajen oziroma je moral biti rekonstruiran na način, da je prijazen do funkcionalno oviranih oseb, tudi do invalidov na vozičkih, o katerih predvsem govorimo v zvezi s klančino na vhodu.

Kakšna torej mora biti klančina oz. rampa glede na predpise? V zvezi s klančinami, kar ona stvar na vhodu v gostišče je, ki naj bi bile primerne za ljudi na invalidskih vozičkih, seveda pa jih uporabljajo tudi za otroške vozičke ipd, velja, da je uporaba ramp primerna za premagovanje le manjših višinskih razlik, njihov naklon naj bi se gibal med 1:20 do maksimalno 1:12 za zelo kratke razdalje (to pomeni ena enota višine na 12 enot dolžine). Rampe, biti morajo konstrukcijsko dovolj močne, seveda tudi osvetljene, morajo biti opremljene tudi z robniki na kritičnih stranicah, ki so visoki okoli 5 cm, da se prepreči nevarnost nesreč, zdrsov. Površina ramp naj bi bila nedrseča. Širina poti naj bi bila vsaj 900 mm, prostor rampe, pred rampo in na koncu rampe pa seveda brez ovir. To je le povzetek določb standarda, ki so pomembne v zvezi s to rampo pred gostiščem. Za še malce izčrpnejše predloge glede urejanja ramp, si lahko zainteresirani, vsekakor pa lastnik tega objekta in njegov projektant, pogledajo tudi knjigo Marije Vovk, Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem - od tam denimo še naslednje usmeritve: optimalna širina rampe je cca 130 cm; držaj se uredi ob klančinah, ki premagujejo višinsko razliko, ki je večja od 25 cm; na koncih rampe mora biti prosta površina dolžine vsaj 1500 mm ter vsaj v širini klančine. Eno z drugim bi moralo zadostovati, da bi znali narediti pravno in varnostno spodobno reč.

In kakšna je ta rampa pred gostiščem v odnosu do predpisa? Njena širina je 90 centimetrov. To ustreza zahtevanemu minimumu. Nič seveda ne bi bilo narobe, če bi bila nekaj širša. Sploh zato, ker je narejena brez zahtevanih vsaj 5 centimetrov visokih robnikov ob robovih rampe, zaradi česar je toliko bolj nevarna za padce. Dolžina površine pod klančino je 160 centimetrov, vodi pa 30 centimetrov visoko. Razmerje višine in dolžine je torej le 1:5,3. To razmerje je neustrezno, saj bi moralo biti vsaj 1:12, če bi naj bilo primerno, da vzpon invalid samostojno premaga oziroma da spust ni prenevaren. Ne le to, glede na to, da je višinska razlika večja od 25 centimetrov, bi naj bila klančina opremljena ne le z robniki, ampak tudi z držajem. Tudi tega nima. Klančina ima spredaj in na koncu dovolj prostega prostora. Konstrukcijsko se zdi dovolj močna, saj ima spodaj kovinske nosilce, površina pa je iz narebrene pločevine, ki naj bi preprečevala drsenje. Kakšne posebne osvetlitve ob vhodu ni, je pa, zdi se, ta del trga tudi ponoči še nekako dovolj svetel - kolikor je sploh mogoče govoriti o spodobnosti tržne osvetlitve.
Dobra plat situacije je, da je v bližini urejeno parkirno mesto za invalide na vozičkih, malo manj dobra pa, da takoj od tam invalid na vozičku ne more preko porezanega robnika pločnika priti na pločnik, ampak mora naokoli. A to je še najmanjši problem v tej zadevi.




Tomaž Levičar
Fotografija: Gostišče na Glavnem trgu, 14. avgust 2010

ponedeljek, 09. avgust 2010

NOVO MESTO V MUHIČEVIH LETIH - OD 2006 DO 2010

O nekaterih spremembah, ki so se zgodile v Novem mestu med letoma 2006 in 2010, torej v času župana Lojzeta Muhiča, toda sploh ne nujno zaradi njega.


Pretekla, minula, poslednja, zadnja ali morda celo prva štiri leta županovanja Lojzeta Muhiča gredo h koncu. Dogodek mandata? Ga ni. V Novem mestu se v zadnjih štirih letih ni zgodilo nič bistveno pomembnega. Nove volitve bodo 10. oktobra. Če zmaga v prvem krogu, bo to tudi nekako prvi dan njegovega drugega mandata. Upajmo, da bo ta mandat, če že bo spet njegov, mogočno boljši.

Ni še čas, da bi kopali po Muhičevih predvolilnih obljubah volivcem ter jih primerjali z odigranim, lahko pa bežno pogledamo vsaj, kaj malce očitnejšega se je v preteklih štirih letih v Novem mestu sploh spremenilo.



UPRAVNA ENOTA OB NOVEM TRGU
Komaj je Muhič dobro obul županske škornje, že se je začelo rezanje vrvic. 18. decembra 2006 je nove poslovne prostore odprla Upravna enota Novo mesto, ki jo vodi očitno tamkaj večni Jože Preskar. Stavba, nekdanja porodnišnica, ima svoje mesto pod srednjeveškim obzidjem in pod sedaj že škofijsko cerkvijo ter nad reko Krko. Tu bi mnogi raje videli muzej, a je reč postala center državnih uradnikov, ker država za kulturo denarja dala pač ni.


ROTOVŽ
Tudi župan je dobil nove prostore – v rotovžu. Tja se je preselil 2. aprila 2007.


KALIA V BUČNI VASI
Aprila 2007 je ob krožišču v Bučni vasi vrata odprl vrtnarski center Kalia. Imajo vse, kar ljubiteljsko vrtnarsko srce poželi.


TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
V letu 2007 je občina ustanovila Zavod za turizem, septembra 2007 pa je ta odprl informacijsko točko ob rotovžu.

RAGOVSKI MOST - POLOVICA
Pretekli mandat je bila prenovljena ena polovica, v tem mandatu pa druga polovica Ragovskega mosta. Odprt je bil jeseni 2007.


KANDIJSKA CESTA - DEL
Župan je sicer prespal začetek prenove Kandijske ceste jeseni 2007, je pa ta bil prava budnica za sicer zaspane Novomeščane, posebej za pisatelja Šinigoja - ta je v času župana Muhiča, ne ve pa se še, če prav zato, uspel zamenjati streho na hiši, okna in vrata prav tamkaj, ter v hodniku taiste hiše tudi tri keramične ploščice. Ne le pisatelj, pod katerega oknom so se iznenada valile kolone hrupne pločevine, pač pa so zategadelj meščani nasploh živčno skakali visoko v zrak. So pač morali v svojih velikih in hitrih avtomobilih počasi drseti po obvoznih cestah, ob katerih so se budili tudi dotlej umirjeni stanovalci. No, reč se je na koncu spodobno in hitreje od predvidevanj razpletla, večji kos Kandijske ceste pa je še kar razdrapan kot kak vaški kolovoz.


SEIDLOVA PLOŠČAD NA SEIDLOVI CESTI
Konec leta 2007 so se začeli v nove stanovanjske objekte nasproti Plave lagune ob Seidlovi cesti vseljevati prvi stanovalci. Trgovino z osnovnimi življenjskimi potrebščinami imajo v pritličju.


ULICA PINA IN PIE MLAKAR
Podjetje Raiffeisen Leasing je zgradilo novo ulico, ki je dobila ime po slavnih novomeških baletnikih. Odprtje je bilo konec novembra 2007.


LJUBLJANSKA CESTA – DEL
Odprta je bila tudi rekonstruirana Ljubljanska cesta od avtoceste do trgovine Tuš-Maja v Bučni vasi. Ob tem niso uredili le pločnika, pač pa tudi kolesarsko stezo. Kdaj bo izveden odsek do krožišča, pa lahko le ugibamo.


BENCINSKA ČRPALKA TUŠ NA MIRNOPEŠKI CESTI
Prav na začetku leta 2008 je bila odprta nova bencinska črpalka na Mirnopeški cesti v Novem mestu. Novomeški šoferji so bili še bolj srečni.


SIMULAKER NA VRHOVČEVI ULICI
Ker so se rodili na 29. februar leta 2008, bodo rojstne dneve slavili bolj na redko. Vsekakor pa je ta mlada galerija - Simulaker, za katero je bil prenovljen eden od dolga leta zapuščenih objektov, pomembna pridobitev za kulturni utrip mesta.


USMERJEVALNI SISTEM
Nekako od aprila 2008 se je začel v Novem mestu vzpostavljati nov sistem z usmerjevalnimi tablicami oziroma lamelami.


SITULA NA GLAVNEM TRGU
Če Novo mesto že ne more do univerze, je pa 25. aprila 2008 dobilo vsaj svoj mladinski hotel, ki je poimenovan Situla in ima tudi temu primerno podobo. Reč sodi v še eno v vrsti uspešnih prenov zapuščenih hiš v starem mestnem jedru. Privablja turiste in meščane in dodatno poživlja Glavni trg.



KRIŽATIJA IN ARHEOLOGIJA SREDI MESTA
Ne zgodi se pogosto, da predsednik države obišče Novo mesto. Junija 2008 je prišel, da je slovesno odprl stalno arheološko razstavo Dolenjskega muzeja v prenovljeni stavbi križatije, ki je del muzejskega kompleksa.


STANOVANJSKI BLOKI V PODBREZNIKU
Temeljni kamen za prve nove stanovanjske bloke v bodočem naselju Podbreznik so položili že leta 2006, zgradili so jih sredi leta 2008, letos pa se tamkajšnji stanovalci že pritožujejo nad neurejenim okoljem.


SAMOSTAN V ŠMIHELU
Zavod Friderika Ireneja Barage ima prostore v Šmihelu. Obnovljeni so bili odprti oziroma blagoslovljeni julija 2008. Cerkev ima namen sčasoma obnoviti celoten kompleks v Šmihelu, kar je zagotovo dobro za vero, ni pa slabo niti za podobo mesta.


TABLET SREDI KROŽIŠČA NA ANDRIJANIČEVI CESTI
Da se umetnost v Novem mestu včasih znajde na cesti, je jasno. Najboljši dokaz tega je tablet v krožišču na severni obvoznici oziroma po novem Andrijaničevi cesti, ki so ga tja postavili oktobra 2008. Obetali so nam sicer umetniške intervencije tudi na drugih podobnih prometnih točkah, a je reč ostala kar pri tem tabletku. Morda je uspavalni.



ŠMARJEŠKA CESTA - DEL
Oktobra 2008 in nato še v reprizi junija 2009 so mestni velikaši prerezali trakove ob zaključku del na rekonstrukciji dela Šmarješke ceste. Zgrajeni so bili tudi pločniki. Za kolesarje sicer nič novega. Bolj prav bi pločniki prišli nekoč, ko je bil promet tu bistveno bolj gost in nevaren, kot je po izgradnji novega priključka na avtocesti, pa vendar je pločnik tudi danes dobrodošel za večjo varnost in udobje pešcev.


VRTEC CICIBAN NA RAGOVSKI ULICI
Tudi na najmlajše se v preteklih štirih letih ni pozabilo. Že oktobra 2008 je bil slovesno odprt prenovljen vrtec Ciciban na Ragovski ulici. A to v zvezi z vrtci še ni bilo vse …

HOTEL KRONA NA GLAVNEM TRGU
O novih turističnih kapacitetah na Glavnem trgu, še bolj pa o oknih in vratih in kulturni dediščini se je konec leta 2008 pisalo na dolgo in široko v časopisu Park izpod peresa pronicljivega kolumnista Skrenderovića. Morda tudi zato, še bolj verjetno pa zaradi ne prav bleščečega turističnega utripa v mestu, je bila bolj kratka doba delovanja tega hotela, imenovanega Hotel Krona, v katerega so prvi gostje vkorakali oktobra 2008. Zaenkrat zadnji pa ne kaj dosti kasneje. Morda pa zlati časi Hotela Krona še pridejo.


LOKALPATRIOT NA GLAVNEM TRGU
LokalPatriot je oktobra 2008 zapustil klet razpadajoče stavbe na Novem trgu 6, dober mesec kasneje pa odprl nove klubske prostore pod kavarno na Glavnem trgu. Kot pritiče študentskemu podnajemniku, se bo najbrž že kmalu znašel kje drugje …


STANOVANJSKI BLOK NA RAGOVSKI ULICI
V letu 2009 so se že pričeli vseljevati srečni stanovalci v nov stanovanjski blok nad reko Krko na Ragovski ulici. Bližina Ragovega loga, pogled na Krko in staro mestno jedro, bližina vrtca in trgovine, vse to in še kaj pomeni ugodne bivalne pogoje. Za mesto pa je še dodatno pomembno, da je z novogradnjo odstranjen eden od bolj zanemarjenih objektov v mestu.



JYSK V LOČNI
Kdor opremlja dom, lahko od srede leta 2009 v Novem mestu izbira tudi med artikli trgovca Jysk.


KANDIJSKI MOST - PLOČNIKI
Avgusta 2009 so zaključili nekaj mesečno prenovo pločnikov na Kandijskem mostu.


VRTEC OSTRŽEK NA ULICI DANILA BUČARJA
Temeljito prenovljen vrtec Ostržek na Ulici Danila Bučarja je bil slavnostno odprt oktobra 2009.


URBANJE NA MERVARJEVEM HRIBU PRI ŠKRJANČAH
Šolarček, ki želi do osnovne šole hoditi skoraj dva kilometra po cesti brez pločnika, ki ne želi v bližini imeti igrišča in ki bi rad do sladoleda v najbližji trgovini hodil krepak kilometer, naj dvigne roko! Tak je zrel, da mu starši kupijo hišo v tem Urbanju, četudi gre resnici na ljubo bolj za ruralje. Ker od zgrajenih nekaj objektov po skoraj letu dni samevajo še kar prav vsi, očitno ni ne takega šolarja, pa tudi staršev, ki bi kupili sicer prikupno hiško sredi plevela, ni. No, prve hiše v Urbanju čakajo na vas od oktobra 2009.




BMW MAKOMA V BRŠLJINU
Oktobra 2009 je bil odprt prenovljen avto salon BMW podjetja Makoma v Bršljinu. Mora biti lepo odpeljati dober BMW iz Bršljina …


LOČENSKI MOST
V oktobru 2009 je bil prenovljen zgornji ustroj cestišča na Ločenskem most. Delno preplastitev je financirala država.


VRTEC JANA POD TRŠKO GORO
Sredi novembra 2009 je bil odprt vrtec Jana na ulici Pod Trško goro. Reč s koncesijo so si tudi pripravili, prihodnost otrok in ostalih zatorej ne bi smela biti oblačna.


STANOVANJSKI BLOKI V MRZLI DOLINI
V preteklih letih je bilo zgrajenih tudi kar nekaj toplih stanovanj v Mrzli dolini, prav nasproti osnovne šole. Niso pa še vsa prodana.


PODJETNIŠKI INKUBATOR V PODBREZNIKU
Človek ne more verjeti, da je možno skoraj sredi naravnega okolja, sredi gozda narediti tako butast, priskuten, agresiven, z betonom zalit urbanizem oziroma arhitekturo, kakor ga kaže zgrajeno območje okoli januarja 2010 odprtega Podjetniškega inkubatorja v Podbrezniku, zgrajen v sodelovanju z novomeško občino. Morda se tu rodi kak bolj moder podjetnik.


PRISTAN NA PUGLJEVI ULICI
Reč je majhna, pa vendar je ena izmed pridobitev mesta v mandatu župana Muhiča. Slavnostno odprtje te splavarske pridobitve se je zgodilo v času Tedna cvička, v maju 2010.



HUMANITARNI CENTER NA DRSKI
Po raznih prekucijah s sosedi in podobnimi faktorji je Novo mesto praktično le prišlo do humanitarnega centra, katerega ureditev je sofinancirala novomeška občina.

IGRIŠČE NA JEDINŠČICI
Hiše so na Jedinščici v večjem številu rasle že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Mladeniči in mladenke onega časa so sedaj že ponosni starši nove generacije, ki so ji letos pred poletjem vendarle uspeli urediti igrišče skupaj z novimi hišami na ulici novomeških baletnikov Mlakarjev. Pod nogometnim igriščem je tudi nekaj otroških igral. Okolico bodo najbrž uredili kmalu.


GOSTIŠČE NA GLAVNEM TRGU
Junija letos je bil odprt povsem prenovljen objekt Gostišče na trgu. Tu imajo prostor čudovit atrij, slaščičarna, restavracija in celo pokrita tržnica. Pa še kaj se najde. Pomembna pridobitev za mesto, četudi bi lahko malce obnovili tudi svojo slaščičarsko ponudbo.


AVTOCESTA
Četudi so na poti stali Trebanjci, je gradnja avtoceste med Novim mestom in Ljubljano le prišla h koncu letošnjega junija. Udobje in varnost sta se zato na poti do prestolnice nekaj povečala. Zadovoljni so tudi turisti. In seveda mali in veliki gospodarstveniki.


NEKDANJA POVHOVA TOVARNA NA ROZMANOVI CESTI
Kako je znotraj še ni znano, od zunaj pa je objekt na križišču Seidlove in Rozmanove, kjer so gostovali že tovarnarji, trgovci in birokrati, prav pred kratkim zasijal v novih barvah.


KRIŽIŠČE BROD
Ne prav dolgo nazaj so se zaključila dela na rekonstrukciji križišča na Topliški cesti. Sedaj že delujejo semaforji.


BENCINSKA ČRPALKA NA MIRNOPEŠKI CESTI
Posebej sofisticirana bencinska črpalka v tem času odpira svoje pipe na Mirnopeški ulici. Vidnih zaposlenih ni. Le pipa, denar, vaš avto in kamere nad vami.


KRKA V LOČNI
Kot je neumorno gradila pretekle županske mandate, tovarna Krka tudi v mandatu župana Muhiča ni upešala. Še kar gradi svoje prostore dalje in s tem najbrž krepi tudi zaposlitveno moč Novega mesta.


PESKOVNIK NA TRDINOVI ULICI
Da, zdi se komaj verjetno, a konec letošnjega julija je po štirih letih zavzetega dela občini uspelo z mivko napolniti tudi peskovnik na igrišču na Trdinovi cesti. Takisto na igrišču pod Regrčo vasjo. Še kaj za prekritje morajo najti, pa bo reč popolna. Kdaj pride na igrišče nov vrtiljak, pa še ni znano.


Potem pa so tu še reči, ki so v teku. Vsaj za tiste izmed njih, ki jih ne gradi občina, lahko rečemo, da bodo najverjetneje v spodobnem roku tudi končane.

SERVISNI OBJEKT ZA TENIS V PORTOVALU
Občinarji ne znajo in ne znajo dokončati tega objekta. Gradijo ga že od jeseni 2007.


ŠMIHELSKA CESTA - DEL
Spomladi 2009 se je začela gradnja novega odseka Šmihelske ceste (Ljubenske ceste?) v podaljšku Šmihelskega mosta. Ko bo ta par sto metrski cestni odsek odprt, to prej ali slej kljub počasni gradnji bo, bo prometa močno razbremenjen bolnišnični kompleks.




VIŠJA STROKOVNA ŠOLA V ŠMIHELU
Država ob šolskem centru Novo mesto gradi nove prostore Višje strokovne šole.


VRTNARIJA NA SMREČNIKOVI ULICI
Vrtnarski navdušenci bodo zadovoljni, ker osrednja novomeška vrtnarija dobiva nove, večje, višje, sodobnejše prostore.


TRGOVSKI CENTER QLANDIA
Za novomeške in še kakšne pojme je ogromen. Cirka 400 metrov krat 80 metrov v tlorisu. Je še v gradnji. A ni več daleč čas, ko bodo vanj drli tropi sodobnih potrošnikov, željnih novega, svežega, modnega, drugačnega,… Če se človek že česa drugega ne želi vprašati ob tej gradnji, ki se je pričela konec leta 2009, pa se vsekakor vpraša, kako jim uspe sredi Slovenije skovati tako butasto ime, kot je Qlandia.




HARVEY NORMAN V BUČNI VASI
V bistvu nekje bogu za hrbtom je nekdo nekoč začel graditi veliko stavbo. Ustavilo se mu je. Na srečo pa se je v teh letih le našel investitor, ki je bil odločen in sposoben objekt preurediti in dokončati. Začel je spomladi končal bo jeseni. Kmalu bo torej ob Ljubljanski cesti zatorej odprta nova trgovina – Harvey Norman. Tudi prav.


CERKEV V ŠMIHELU
Da, v Muhičevem mandatu ni pozabljena niti vera. V obnovi je šmihelska cerkev.


ANTON PODBEVŠEK TEATER NA PREŠERNOVEM TRGU
Sprva so novi novomeški oblastniki do kulture in gledališčnikov kazali ostre zobe. In so si jih kmalu polomili. A vrata gledališča APT jim je vendarle uspelo zapreti. Tokrat z dobrim razlogom. Na začetku poletja 2010 se je namreč začela prenova gledališkega objekta, za katero so uspeli pridobiti milijonska sredstva. Vrata bodo menda spet odprta leta 2011.



PLOČNIK BELOKRANJSKA CESTA
Če bomo končno lahko prišli po pločniku od središča mesta do Jedinščice v tem trenutku še ni znano. Je pa znano, da se na to čaka že par deset let, kakor je znano tudi, da je reč na nekem odseku v gradnji. Počakajmo, do konca mandata je vendarle še dva meseca..



RESTAVRACIJA NA BREGU
Četudi nima neposredne veze z občino in županom, je kandidat za župana Muhič leta 2006 obljubil ponovno odprtje nekoč slavne restavracije na novomeškem Bregu. Do danes ta sicer še ni odprta, so pa lastniki začeli objekt vsaj prenavljati. In najbrž ni daleč dan, ko bo tu spet kaj več življenja.



Tomaž Levičar

Fotografije: Novo mesto, 8., 9., 10., 11. avgust 2010