sobota, 28. julij 2007

POBUDE IN VPRAŠANJA - 7. SEJA

Tole so moje svetniške pobude in vprašanja s sedme seje občinskega sveta, ki je potekala 12. julija:

PARKIRANJE NA GLAVNEM TRGU - pobuda
Parkiranje v mestnem središču je eden večjih in akutnih problemov, ki ga bo potrebno reševati v prvi vrsti s spremembami prometne kulture, namreč z vzpodbujanjem pešačenja, kolesarjenja in uporabe javnega prometa, seveda bo treba vzpostavljati tudi boljše pogoje zanje, na drugi strani pa se lahko stanje izboljša tudi z urejanjem novih parkirnih površin oziroma z večjo izmenjavo vozil na posamezno parkirno mesto.
Opazen problem na Glavnem trgu je daljše parkiranje z dovolilnicami, ki jih imajo lastniki lokalov, stanovalci…, zaradi česar se manjša obseg razpoložljivih parkirnih mest za obiskovalce, ki pa so izrazito pomembni za večjo ekonomsko uspešnost trga in mestnega jedra nasploh.

Predlagam, da se akte prilagodi tako, da na Glavnem trgu ne bo dovoljeno parkiranje z dovolilnicami oziroma da bo to dovoljeno kvečjemu v časovnem obsegu, kakor velja tudi za ostale.
Parkiranje z dovolilnicami naj se dopusti na ostalih javnih parkiriščih, recimo pod kapitljem, na Prešernovem trgu, na Sokolski…, morda celo tako, da se opredeli, da je na delu teh parkirnih mest dovoljeno parkiranje le z dovolilnicami. Vsekakor bi bilo treba od imetnikov dovolilnic zahtevati tudi, da ob parkiranju na avtu ustrezno označijo čas začetka parkiranja, saj je le tako možen ustrezen nadzor redarjev.

Predlagam tudi, da se Glavni trg uredi kot modra cona, z dovoljenim časom parkiranja do cca 45 minut. S tem se bo zagotovila večja izmenjava avtomobilov na posamezno parkirno mesto in omogočila boljša dostopnost poslovnih lokalov v mestnem jedru, posebej na Glavnem trgu.

POMOČ OBČINE DRUŽINAM OB ROJSTVU OTROK – vprašanje, pobuda
Zanima me, kakšno pomoč družinam namenja Mestna občina Novo mesto ob rojstvu otrok. Kolikšna je vrednost pomoči in kakšne vrste ta pomoč je, je denarna, materialna…? Koliko tovrstne pomoči se izda letno oziroma koliko otrok letno je rojenih v občini v zadnjih letih? Ali obstajajo kakšni posebni kriteriji ali pravilnik za izdajanje pomoči občine ob rojstvu otrok?

Predlagam, da občina pripravi tudi primerjavo glede pomoči ob rojstvu otrok z drugimi občinami v okolici in z drugimi slovenskimi mestnimi občinami, ter da svojo tovrstno pomoč družinam morebiti vsaj uskladi s primerljivimi in okoliškimi občinami (Kranj, Ptuj, Nova Gorica…; Šentjernej, Trebnje…).


POLETNI DELOVNI ČAS KNJIŽNICE MIRANA JARCA - pobuda
Knjižnica Mirana Jarca tudi letos v poletnem oziroma tako imenovanem počitniškem času za obiskovalce deluje v zmanjšanem delovnem času. To se dogaja seveda že vrsto let in že vrsto let se vedno znova pojavljajo na to pripombe, saj je to hkrati vendarle tudi čas, ko se mnogi študentje pripravljajo na izpite v pomladanskem in jesenskem roku, dijaki na popravne izpite, mnogi ostali, ki imajo v počitniškem času več prostega časa, pa lahko tu pametno izkoristijo del le tega.

Predlagam, da se župan nemudoma pogovori z vodstvom knjižnice in predlaga tak način njihove organizacije, da bo knjižnica odprta vsaj v enakem obsegu, kakor preostali del leta. Osebno se mi zdi pomembno, da so vrata knjižnice odprta, pa čeravno bi izpostoja knjižniega in ostalega gradiva, ki ni prosto dostopno, bilo vendarle okrnjeno zaradi manjšega števila razpoložljivih delavcev knjižnice. Dejansko se je treba zavedati, da je knjižnična stavba za mesto veliko bogastvo, bila je in je seveda tudi izredno velika investicija, zato velja vse, kar nudi kar najbolj izkoriščati, torej ne le njen bogati knjižni fond, pač pa tudi sam prostor, posebej čitalnice, v katerih lahko Novomeščani študirajo ipd, računalnike in dostop do interneta itd.


ČLANARINA ZA NENOVOMEŠČANE V KNJIŽNICI MIRANA JARCA – pobuda
Glede na to, da je, vsaj kolikor je meni znano, Mestna občina Novo mesto edina občina v regiji, ki je vlagala in vlaga svoja proračunska sredstva v prenovo in izgradnjo knjižnice in nasploh v njen razvoj, predlagam, da mestna občina vodstvu knjižnice predlaga, da za vse, ki niso prebivalci Mestne občine Novo mesto, uvede letno članarino. Zdaj vsi uporabniki knjižnice plačujejo le enkratno vpisnino.
Menim, da ni primerno, da tudi druge občine v regiji ne vlagajo v to ustanovo vsaj v ustreznem deležu glede na število prebivalcev ali BDP, zato je tak ukrep vendarle ukrep na poti do večje pravičnosti. Občani MO Novo mesto pač denar za delovanje knjižnice zagotavljajo posredno preko proračuna MO NM, ker ostale občine ne želijo sodelovati pri tem razvoju, pa je pravično, da se ostalim uporabnikom zaračuna letna članarina, ki bo knjižnici pomagala pri njenem razvoju.

PARKOVNE KLOPI V GOZDU PORTOVAL - pobuda
Predlagam, da občina tudi v gozdiču Portoval, tako kot je to urejeno v Ragovem logu, namesti klopi za sedenje. Občina ima za sredstva za nakup tovrstne opreme v proračunu zagotovljena, za namestitev pa od lastnikov potrebuje zgolj soglasje.


PARKIRANJE NA BREGU REKE KRKE NA LOKI - pobuda
V zadnjem obdobju se spet vse pogosteje in v vse večjem obsegu pojavlja parkiranje avtomobilov na bregu reke Krke pri športnih igriščih na Loki. Pred leti je občina to parkiranje s stebrički fizično onemogočila, a ker so te ovire postopoma uničevali, občina pa jih ni obnovila, sedaj ni nobenih fizičnih ovir več. Na to je bila občina pred časom že opozorjena, ustreznega ukrepa pa še vedno ni.

Predlagam, da občina na vstopu na območje igrišč na Loki vendarle in nemudoma namesti zapornico, s čimer bo preprečeno tovrstno parkiranje. Dotlej pa predlagam, da občinski redarji tudi večkrat pregledajo ta prostor in sankcionirajo nepravilno parkiranje na njem.

DOMAČIJA PINA MLAKARJA in PLESNI TER ŠTUDIJSKI CENTER – vprašanje, pobuda
Mestna občina Novo mesto je leta 1998 z odlokom domačijo slovitih baletnikov Pie in Pina Mlakarja razglasila za kulturni spomenik. Občina je tedaj ugotovila, da bi Novo mesto z ohranitvijo kompleksa in z ureditvijo plesnega in študijskega centra v njem lahko dobila ustanovo, ki bi v mesto privabila marsikaterega slovenskega in tujega baletnega strokovnjaka, kar bi prispevalo pomemben delež k promociji mesta in Dolenjske. Vseskozi pa se je omenjal tudi kasnejši odkup objekta s strani MO NM.

Zanima me, kako občina skrbi oziroma pomaga pri skrbi za ta objekt in kdo sedaj sploh z njim upravlja, kdo skrbi za njegovo vzdrževanje in kdo skrbi za bogat strokovni arhiv baletnikov Mlakar? Kako je z razvojem projekta plesnega centra v Mlakarjevi domačiji? Ali se ustrezno upoštevajo in izvajajo določbe 7. člena navedenega odloka oziroma kako se odlok uresničuje v splošnem?







UPORABA OBJEKTA VRTCA V BREZJU – vprašanje, pobuda
Zanima me, zakaj je župan ne dolgo nazaj Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto zavrnil možnost, da bi v objektu vrtca v naselju Brezje izvajalo počitniške dejavnosti, ki bi bile v prid okoliškim prebivalcem.

Menim, da bi morala občina ne le omogočati, pač pa celo spodbujati sodelovanje s tovrstnimi civilno-družbenimi organizacijami, ki v nekaterih primerih izvajajo celo aktivnosti, ki bi jih mogla ali morala sama občina, nikakor pa občina ne bi smela njihovo povsem prostovoljno, a obenem strokovno delo celo zavirati in onemogočati. Posebej v tako imenovanih romskih naseljih bi bilo treba vzpodbujati številne aktivnosti, ki prispevajo k razvoju otrok, družin in ki seveda pomagajo pri krepitvi prijateljskih vezi med sosedi in ljudmi nasploh.

Predlagam, da župan nemudoma revidira svojo odločitev in poišče možnost za realizacijo namer društva in nasploh pomaga pri izboljšanju življenjskih pogojev v naselju Brezje. Navsezadnje je potrebo vedeti, da Mestna občina Novo mesto vrtec v Brezju izredno drago plačuje, zato je povsem nesmotrno, da ga ne izrablja v največji možni meri za dejavnosti, ki vanj po svoji naravi povsem sodijo in ki ter ko niso v konfliktu z osnovno dejavnostjo v objektu. Društvo bi seveda aktivnosti lahko izvajalo ob sodelovanju vrtca Pedenjped.

ODSTRANITEV KIOSKA V KANDIJI – vprašanje, pobuda
Na občinskem zemljišču na Trdinovi ulici (k.o. Kandija, parc.št. 433) že več desetletij stoji kiosk, ki pa je že vrsto let, najbrž že kakšno desetletje opuščen. Zanj tudi nihče ne skrbi. Kolikor mi je znano je lastnik kioska družina iz Žužemberka, ki je kiosk pridobila od KZ Krka, imeli pa so v njem nekoč tu svojo trgovino. Družina odstranitvi kioska, po podatkih, ki so meni na voljo, ne nasprotuje.
Predlagam, da občina stori vse potrebno, da bo zapuščeni in zanemarjeni kiosk na območju, ki ga sicer ureja PUP za mestno jedro, čimprej odstranjen in to s strani njegovega lastnika, ne zdi se mi pa napak, da bi zavoljo izboljšanja izgleda mesta to ob soglasju lastnika storila tudi kar sama občina, če pač ne bo šlo drugače.Predlagam, da občina tudi preveri, ali je občini kdorkoli za uporabo njenega zemljišča plačeval najemnino ali kaj podobnega in če ni, da preveri, kakšne so možnosti, da se to zaračuna za nazaj.

Ni komentarjev: