Pred dnevi mi je kolegica, ki je sicer silno rada silno blizu županu Muhiču, še vedno mi seveda ni jasno, zakaj mu je, in celo iz dneva v dan njegovega t.i. županovanja mi je to še manj jasno, dejala, da bi bilo treba za vodenje Kulturnega centra Janeza Trdine, ki ga je do nedavnega vodil mag. Janez Pezelj, odslej angažirati kakšno mlajšo osebo, morebiti koga iz Društva novomeških študentov (DNŠ). To društvo je v dekadi let res pokazalo, da zna dobro voditi kulturne projekte. Če mladost pomeni delavnost, agilnost, energičnost, strokovnost in vseeno celo izkušenost ter kultiviranost in kulturnost in morda še kaj več, tedaj res nimam nič proti, da se kak tak poteguje na razpisu za direktorja in pri tem celo uspe. In tam jih poznam nekaj, ki bi jim najbrž kaj takega celo sam upal zaupati.
Da, treba bo najti novega direktorja, a tokrat še ne bi po nepotrebnem polemiziral o Muhičevem na srečo neuspelem manevru na občinskem svetu, ko je želel znižati standarde glede pogojev za tak položaj. Pustimo to. Če skladno z zakonom lahko za župana slovenskih občin pač kandidira kdor koli, pa direktor Kulturnega centra Janeza Trdine res ne more biti kdor koli. A v resnici to ni razmišljanje o direktorju tega javnega zavoda, pač pa o evropskem denarju. Da, to je bil le en skromen suspenz.
Še več sem pripravljen reči, sem kolegici zatem rekel. In sem ji tudi povedal. Namreč to, da je DNŠ za svoj skoraj edini večji projekt, torej za ureditev mladinskega hotela Situla v nekdanji Ribji restavraciji na vogalu Glavnega trga pridobil reci in si zapiši 465.000 evrov (!) tako imenovanih evropskih sredstev. Mestna občina Novo mesto, ki je proti DNŠ pravi mastodont, a žal očitno tudi dinozaver, ima neprimerno večji letni proračun, kot pa ga ima to društvo, predvsem pa ima kar celo množico projektov ne le na področju turizma in recimo komunale, ampak tudi sociale, šolstva, vzgoje, kulture, športa, e-družbe etc, in to tako v smislu krepitve človeških virov kot tudi denimo na področju gradnje ali posodabljanja tozadevne infrastrukture. Pri vseh teh projektih pa je občini očitno daleč najtežje zgraditi stabilno, zdravo, viabilno finančno konstrukcijo, ki ne bi slonela le na ubožnem občinskem proračunu, ampak da bi kaj kapnilo še od menda zdaj že kar silno uspešne države pa od velike Evrope in morda še od varčnega in premišljenega zasebnega sektorja. In pri vsem tem je občini očitno daleč najtežje, ja, ponavljamo se, pridobiti prav evropska sredstva - čeravno ji tudi na ostalih zadevah sploh ne gre dobro. (Mimogrede za sprostitev še eno retorično vprašanje: Koliko javno-zasebnih partnerstev smo že izpeljali v novomeški občini?)
Dobro, pač zaenkrat ni uspeha. Ampak, ali so zaenkrat vsaj ambicije? Medtem ko je torej DNŠ za praktično svoj edini resni naložbeni projekt pridobil za naš vsakdan sanjskih 465.000 evrov, pa si je Alojzij Muhič, župan občine, ki se sicer rada hvali za eno bolj uspešnih, čeravno vedno znova to izzove vprašanje, kaj pa ima pri vseh teh uspehih sploh opraviti delo občine, si je torej v letu 2007 za cilj zadal, da bo od Evrope posredno ali pa neposredno pridobil 150.000 evrov. Skromnih 150.000 evrov! Res sila »ambiciozno«! To je manj, kot so letno plačani dobro plačani direktorji. In sploh nisem bil edini, ki se je ob sprejemanju novomeškega proračuna čudil in protestiral tudi zaradi te neambicioznosti. A Muhič se očitno pozna bolje, kot ga vidimo mi. Zadeva gre namreč zdaj v resnici še globlje. Ambicije in načrti, pa če so še tako po novomeško skromni, so eno, dejanskost pa je drugo. In tu velja reči žal. In to je šele hec. V prvega pol leta je namreč novomeški občini na konto 7417, ki mu z besedami pravimo »Prejeta sredstva iz državnega proračuna – iz sredstev drugih evropskih institucij« uspelo pridobiti zgolj 17.895 evrov. To ni le približno 27-krat manj, kot je dobilo denarja študentsko društvo za en svoj projekt, ampak je reci in piši denimo celo par tisoč evrov manj, kot je občina v istem času letošnjih 6 mesecev plačala za delo treh novomeških podžupanov (Rafko Križman – za družbene dejavnosti, Igor Perhaj – za gospodarstvo, Ivan Gril – za strateška vprašanja), o delu in rezultatih katerih vemo le to, da o njihovem delu in rezultatih vemo čisto prav nič. Za njih tri je občina v pol leta namreč zapravila skoraj 21.000 evrov.
In kako župan Muhič v nevezanem pogovoru opraviči ta svoj neuspeh, ki ga sicer prizna? Župan Muhič skuša pač prepričljivo povedati, da je novomeška občina enostavno preveč razvita, da bi lahko upala na kak evropski evro.
Da, kot da ta silno socialno čuteča Evropa denar deli le revežem …, ne pa tudi znanstvenikom, kreativcem … Ne bi želel nikogar moriti z resnično zelo dolgim spiskom evropskih mest in projektov, ki so iz evropskih skladov in programov izmolzli neverjeten denar, a si jih upam skoraj vse po vrsti za ceno tega, da dam, če se motim, roko ne le v ogenj ampak kar v žerjavico, prepoznati in jih razglasiti za bistveno bolj razvite od Novega mesta. Skratka, opravičevanje neuspeha pri pridobivanju sredstev EU na tak način, kot to počne Muhič, je popoln nesmisel.
A obsojanje njegovega slabega dela je tudi nesmiselno, treba je pač skupaj poiskati pot do uspeha. Mar ne?Kar sem seveda malce v šali par kadrov najinega pogovora kasneje povedal prej omenjeni kolegici, ki je zaenkrat torej še kar Muhičev zagrizen podpornik (in seveda vice versa), je to, da sem predlagal, in tu torej sledijo moji tokratni recepti, da naj gre njen varovanec Alojzij Muhič v DNŠ raje kot po eno kadrovsko injekcijo za kulturni center, na kak dvotedenski tečaj o pridobivanju evropskih sredstev. Takšne tečaje nekatera podjetja oziroma organizacije po Evropi nikakor ne nepričakovano silno drago prodajajo (kliknite recimo: Europa Media PSC ali pa Geonardo Ltd), verjamem pa da bodo novomeški študenti novomeškemu županu dali te lekcije po študentski tarifi. Saj gre vendar za študij in za Novo mesto!
Ali pa še bolje, sem se spomnil, dajmo kolega Boštjana Groblerja, dejanskega vodjo projekta Situla, kar za župana tega mesta za teh v zvezi s pridobivanjem evropskega denarja usodnih par let nove evropske finančne perspektive. Potem pa lahko pride kdor koli.
Kakor že koli bo na koncu to, vsekakor predlagam županu, direktorju občinske uprave, vodjam oddelkov na občini, direktorjem občinskih javnih zavodov in podjetij, da si ne le ogledajo, ampak za začetek preštudirajo gradivo na spletni strani: http://ec.europa.eu/grants/index_en.htm . Stran pa seveda priporočam tudi društvom in podjetnikom v občini, mnogi jo morda celo že poznajo, ki bi radi kak evropski evro za svoj razvoj.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
Ni komentarjev:
Objavite komentar