Na dnevni red julijske seje občinskega sveta je župan Muhič uvrstil tudi predlog zvišanja oziroma ponovne uvedbe komunalne takse v starem mestnem jedru. Z uveljavitvijo takega predloga bi v praksi obremenil predvsem tiste, ki na javnih površinah prirejajo dogodke ter nekaj gostinskih vrtov. S kolegi svetniki smo uspeli točko argumentirano umakniti z dnevnega reda, čeravno kak drug popravek tega odloka resnici na ljubo ne bi škodil. A to je pač (začasna) kolateralna škoda zaradi slabo pripravljenega in strateško povsem nedomišljenega županovega predloga. Nekaj takšnega, kar je predlagal župan, v svojem bistvu resnično ni v prid mestnemu jedru, katerega prenova in poživitev je menda še vedno eden od pomembnejših ciljev občine.
V kolikor bi župan uspel na občinskem svetu uveljaviti spremembe, tedaj bi se prihodki proračuna menda povečali za 9.000 evrov. V gradivu ob tej točki dnevnega reda tega sicer niso niti navedli, pa čeravno je bil pred časom sklep občinskega sveta, da mora občinska uprava ob vsakem dokumentu, ki ga poda v obravnavo, kar najbolj točno opredeliti tudi finančne posledice, ki morebiti izhajajo iz predlaganih določb. Kakor koli, teh 9.000 evrov, pa četudi bi bilo še kaj več, je v celoti prihodkov občinskega proračuna, ki za letošnje leto znaša 33.500.000 evrov, tako rekoč povsem zanemarljivo, posebej seveda v luči tega, da bi uvedba takse nedvomno povzročila tudi nekaj posredne ekonomske in drugačne škode, česar pa seveda s strani občinske uprave nihče ni računal oziroma obravnaval, in pa v luči tega, da bi občina z dobrim delom zlahka drugje našla vir polnjenja svojega proračuna.
Komunalno takso v mestnem jedru je občinski svet v prejšnjem mandatu (2002-2006) praktično ukinil. S tem je želel podati boljše, predvsem pa privlačnejše možnosti za delo tistim, ki v mestnem jedru poslujejo na javnih površinah, to so recimo nekateri gostinski vrtovi, oziroma tistim, ki na teh površinah prirejajo razne prireditve, denimo koncerte (Zavod Tovarna, Lokalpatriot), performanse (Založba Goga), pa recimo tržnice (Rudolfov sejem, Eko tržnica) itd. Ta ukrep je bil eden v naboru ekonomskih ukrepov za izboljšanje stanja v tem za celo občino pomembnem območju, s čimer se je v splošnem želelo za neko malo daljše obdobje zmanjšati bremena lastnikom stavb in tistim, ki tu poslujejo, ter oblikovati boljše možnosti za povečanje njihovih prihodkov, zaradi česar bi posledično ti okrepili tudi obseg vlaganj v vzdrževanje oziroma prenovo stavbne dediščine ter nasploh povečali živahnost tega predela mesta. Za dosego takega cilja to seveda ni bil edini ukrep. Tedanji občinski svet je tudi znižal višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v mestnem jedru in to nadomestilo obenem precej povišal za prazne poslovne prostore. Tako bi naj vzpodbudili zapolnitev tedaj številnih praznih lokalov. Uveden je bil tudi razpis za subvencioniranje projektov za oživitev mestnega jedra s par milijoni sit sredstev, sprva s torej relativno skromnimi sredstvi, ki pa so se povečevala in bi se morala tudi v bodoče. Občina je nekaterim subjektom pomagala tudi pri pridobitvi oziroma najemu prostorov za delo … Seveda s tem možni ekonomski ukrepi niso bili povsem izčrpani, a za začetek je bilo to kar nekaj. Tem so se pridružili ukrepi na področju načrtovanja prostora, vlaganj v občinske nepremičnine, organizacije dela, stikov z javnostmi itd.
Komunalna taksa je sicer eden od prihodkov občinskega proračuna. V proračunu za leto 2007 je s tega naslova predvidenih 124.323 evrov prihodkov (glejte konto: 70470). V celotnem proračunu to pomeni približno 0,34% delež proračuna. Če bi torej župan uspel uveljaviti svoj predlog, potem bi se delež teh prihodkov v proračunu povišal na 0,37%. Je to torej res sploh smiselno? Potencialni neposredni pozitivni ekonomski učinki bi bili zelo očitno zanemarljivi in bi se odrazili kvečjemu v proračunu, simbolni učinek pa bi bil velik in povsem negativen, saj bi občina s tem dala znak, da mestno jedro ekonomsko obremenjuje in svoj proračun polni na njegovih plečih ter da ni sposobna razlike teh 9.000 evrov pokriti iz kakšnih drugih virov. (Kot alternativni vir proračuna sem že v enem predhodnih tekstov na blogu omenil razpise za pridobitev evropskih sredstev, kar je v novomeški občini posebej na področju kulture, prenove dediščine ipd praktično še povsem neizkoriščen potencial.)
Novomeško staro mestno jedro v zadnjih letih vendarle doživlja spremembe na bolje, a je vse skupaj še daleč od želene podobe. Številni prej prazni poslovni lokali so se napolnili, več je gostinskih vrtov in so tudi večji, stalnica sta postali Eko tržnica in Rokodelski sejem z občasnim Rudolfovim sejmom, precej stavb je dobilo nove, močnejše lastnike, ki objekte prenavljajo ali načrtujejo prenovo, tudi občina že vrsto let vlaga v prenovo lastnih objektov v mestnem jedru (rotovž, knjižnica, Narodni dom ipd), naredila je tudi kak kozmetični popravek itd. Škoda bi bilo v tem času tako klimo pokvariti z nepotrebnimi ukrepi, kakršen je uvedba komunalne takse. Celo nasprotno, potrebno je uvesti nove stimulativne ukrepe in pomagati lastnikom stavb v mestnem jedru, da najdejo še nove, zunanje vire za prenovo stavb, tu gre pač predvsem za pomembnejše kulturne spomenike, ter da jih lahko oživijo tudi v nadstropjih, katerih zapolnitev mora biti naslednji pomemben, a tudi zahteven izziv za pristojne. Uvedba oziroma povečanje davščin pri tem seveda niso pravi ukrep.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
Ni komentarjev:
Objavite komentar