petek, 27. junij 2008

ZGLEDNA MESTA: NOVI VINODOLSKI (1.)

Mnogi najbrž ne vedo, da je Novi Vinodolski mestece na jadranski obali, ki ni prav zelo oddaljeno od Novega mesta in ki je mestece bratov Mažuranić in kjer morje menda ni najbolj čisto, a je še vseeno primerno za kopanje. Le dobri dve urici vožnje od Novega mesta je do tam, je nekaj južneje ob morski obali od najbrž mnogim malce bolj znane Crikvenice, nasproti otoka Krk.
Ampak tokratni obisk Novega Vinodolskega v teh silno pasjih dneh, ki so mi vse prej kot ljubi, je vzpodbudila informacija, da se mestece s par tisoč prebivalci poteguje za isti naziv kot se je lani Novo mesto, torej za eno od medalj tekmovanja Entente Florale.
Zdi se mi, da Novemu Vinodolskemu tudi še marsikaj manjka do vzorne urejenosti, kaka reč, ki so se jo potrudili urediti, je morda celo odveč, ampak Novemu mestu bi pa vendarle v marsičem, kar zadeva urejanje javnega prostora in kulturnih spomenikov, znal biti vzor. Verjetno kak pozoren poljudnoizobraževalni obisk kake novomeške delegacije v tem kvarnerskem mestecu ne bi bil odveč.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

četrtek, 26. junij 2008

DOGODEK V KNJIGARNI V MESTU GOGA

O novinarski konferenci za knjigo, ki se je ne da kupiti.

Na spletni strani časopisa Park sem našel pompozen naslov, ki priča o tem, da naj bi Dolenjska dobila svoj turistični vodnik. In to ne kakršen koli vodnik, ampak kar prvi, kakor so sami zapisali in kakor je bilo vrlim Parkovim piscem najbrž povedano.

Na koncu sestavka so navedli, da bo vodnik trenutno na voljo v TIC in morebiti celo na bencinskih servisih po ceni 7,8 evra za različico v slovenskem jeziku.

Ker rad kupujem knjige in ker tudi rad prebiram turistične vodiče sem se nemudoma namenil po knjigo. Mimo TIC sem stopil direktno v Knjigarno Goga, ki je knjigarna Založbe Goga, ki je ta vodič izdala. Pomislil sem, da če kje, potem jo morajo imeti najprej na prodaj v domači knjigrani, še preden jo razdelijo po TIC-ih in po črpalkah. Morda jo danes, na ta njen rojstni dan, dobim celo s podpisom avtorja, morebiti, sem pomislil, ta ob tem predstavitvenem dnevu tamkaj še podpisuje vroče izvode knjige in vanjo za prve kupce piše tudi bolj ali manj posrečena posvetila. Slednjega ne rabim, knjigo pa sem vendarle hotel. Hotel sem jo, da bi videl, kako je avtor organiziral vsebino, katere destincije je sploh predstavil in kako, katere gostilne in prenočišča priporoča v posameznih cenovnih razredih, kako je predstavil tradicionalno dolenjsko kulinariko, na katere dogodke vabi, kakšne so fotografije in kako je delo sploh oblikovano. Pa so se mi upi in sanje razblinili. Knjiga ni na prodaj! Vsaj zaenkrat še ne. Imajo jo sicer v knjigarni, a je ne dajo od sebe.

V Novem mest sem videl že marsikaj bizarnega, a tole s to knjigo je nekje bolj na vrhu lestvice novomeških bizarnosti. Naredijo novinarsko konferenco za turistični vodnik, a ga potem človek ne more dobiti v roke, pa četudi je pripravljen zanj odšteti tistih skoraj 8 evrov.
Nimam pojma, kakšna etiketa, kaki kodeks, kateri bonton ali morala vodi tele knjigarnarje pri njihovem delu, a v vsakem primeru se mi zdi nespodobno v javnost spuščati take informacije, ki stojijo na majavih noga ali celo sploh ne stojijo.
Ne rečem, da še nisem bil »nategnjen«, a tole je bilo pa malo preveč. Ne le ker človek čisto upravičeno pričakuje, da če imajo predstavitev knjige, potem je to menda interesentom tudi primerno dopustiti kupiti, malo preko roba je zadeva tudi zato, ker je skrajno neresno po tem vročem soncu in visoki vlagi človeka sprehajati po mestu do knjigarne in zatem z dvignjenim pritiskom še nazaj domov. Peš. Kot da nimam česa drugega početi?! V tej vročini in kar brez vodnika.

Naj si nekam pišejo to knjigo. Se bom po tej dolenjski deželi pa ja znašel tudi brez nje, če je že ne želijo dati iz svojih rok. Majku jim ...


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

sreda, 25. junij 2008

STARE ODŽAGALI IN NAMESTILI MLADE

O imbecilnem žaganju zdravih starih dreves in nadomeščanju z mladimi.

Pred meseci sem pred Novo Ljubljansko banko na Seidlovi cesti presenečen opazil, da so požagali desetletje ali dve staro, a povsem zdravo drevje, ki je rastlo ob stavbi. Najbrž se jim je zdelo, da preveč sili v stavbo. Ali kaj podobnega. A ni ostalo le pri tem, da so drevje požagali. Nemudoma so nasadili povsem novo, seveda mlado drevje, resda je bilo to druge vrste, prej so bile lipe, če se ne motim, zdaj pa so gabri. Je pa to mladje, ki so ga nasadili v nekem čudnem redu, še tako šibko, da rabi oporo para palic. Dejanja ne morem opredeliti drugače kot brezumno in brez opravičila.
Pa ti novomeški bančniki v svoji bebavosti sploh niso več osamljeni. Še ena finančna inštitucija se jim je pridružila v tej zgodbi – novomeški Davčni urad.


Ob zgradbi Davčnega urada na Kandijski cesti so tudi že leta in leta rastla drevesa. Prav prijetno košata so že bila zadnja leta. Vendar so se našli vrli novomeški vrtnarji in drevje tik ob tleh odžagali. Niso jih odžagali, ker bi se drevesa morala umakniti kaki novi ali širši cesti ali pa novi stavbi ali ker bi nekdo rabil kurivo, ampak so padla očitno zato, ker so se namesto starih odločili nasaditi nova, povsem mlada drevesa. Tu je primer le še bolj neumen, kot je tisti ob Novi Ljubljanski banki, saj so, kolikor se jaz spoznam na drevje, nasadili mlado drevje prav iste vrste, kot je bilo prejšnje drevje. Skratka, neumnost, da jo z lučjo iščeš. In je najbrž ne najdeš daleč naokoli.


Najbolje, da si ti finančni brihtneži z denarjem, ki jim ga puščamo od bančnih provizij in davkov naredijo bonsai – da bodo imeli ob svojih pisarnah staro in vedno majhno. Japonci pač ne znajo le z denarjem bolje kot naši finančniki, ampak so nekaj bolj izbrani tudi pri odnosu do rastlin, drevesom pač pustijo vsaj to, da se varno in spodobno postarajo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Drevje ob NLB (Seidlova cesta) in ob Davčnem uradu (Kandijska cesta), 25. junij 2008)

POSTAJA NOVOMEŠKE BEDE

O aktualni podobi novomeške avtobusne postaje, ki mnogim nudi prvi, očitno pa sploh ne lažen vtis ob prihodu v mesto.

Novomeška avtobusna postaja je nedograjena, zanemarjena, razpadajoča, zvandalizirana, nevarna, grda ... Sicer pa lahko več in natančneje povedo fotografije.

Glejte tudi:
Avtobusna postaja Noro mesto
Park, november 2007
Lokalno.si, januar 2008

(Fotografije: Avtobusna postaja Novo mesto, 25. junij 2008)


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

torek, 24. junij 2008

KATERA BO DIREKTORICA KNJIŽNICE?

O zatišju ob izbiri direktorice novomeške knjižnice.

Kar nekoliko presenetljivo je, kako v zatišju, stran od pozornih, ostrih oči in uma novomeških medijev tokrat poteka izbor direktorice Knjižnice Mirana Jarca. Posebej je to čudno, če se ozremo slabo leto nazaj, ko je bilo taisto dogajanje bistveno bolj vzburljivo. Pa gre v resnici tokrat za prav enak izziv oziroma problem in za vprašanje vodenja pomembne novomeške kulturne inštitucije, katere poslanstvo bo postalo v mestu, ki se želi v bodoče bolj jasno izraziti kot mesto izobraževanja oziroma univerze, še bolj pomembno. Mnogo znanja je pač že oziroma še v knjigahm tudi v tistih, ki so, bi morale biti ali pa bodo v novomeški knjižnici.

Kar me izdatno preseneča je, da med javnimi objavami na občinski spletni strani, Knjižnica Mirana Jarca je pač občinski javni zavod, ni najti objave razpisa prostega delovnega mesta direktorja oziroma direktorice knjižnice, pa čeprav je tamkaj najti marsikatero za razvoj občine bistveno manj pomembno reč in z bistveno manjšim vplivom na občinski proračun. Razpis za to delovno mesto je bil bojda objavljen le v Uradnem listu, ki pa ga najbrž bere le redko kdo. Jaz ga denimo komaj kdaj prelistam. Niti na spletni strani knjižnice objave razpisa ne najdem. Le koliko dobrih direktorjev ali delavcev bi našla Krka, če bi razpise objavljala v Uradnem listu namesto v branih slovenskih časnikih?

Odziv na razpis, ki se je že zaključil, je zato pričakovan. Po meni dostopnih informacijah sta se prijavili le dve osebi, namreč aktualna direktorica knjižnice, ki jo bo najbrž treba prepoznati kot favoritko v strokovnem oziru, druga pa prihaja iz občinskih vrst, ki pa bo morebiti razvoju knjižnice ponudila več na poslovnem in morebiti organizacijskem delu glede na to, da je njena strokovnost bolj povezana s to platjo dela. Kakor koli, boj, katerega prvo in tokrat morebiti že kar odločilno bitko bo odigral svet zavoda knjižnice, bo še zanimiv.

Glejte tudi: Komunalna direktorica knjižnice


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ponedeljek, 23. junij 2008

WWW MENU: IRENA LEVIČAR

Irena je sestra. Da sestra obvlada pisano in govorjeno besedo vsaj v familiji vemo že leta in leta. Nič čudnega, da je tako, saj kaj drugega kot nekaj takega niti ne more biti rezultat mnoga leta dolgega bivanja med grmadami bolj ali manj težkih, da ne rečem zateženih knjig, izza katerih se jo včasih komajda opazi. Da pa se misli poleg s prevajalstvom in tudi novinarstvom pečati še s pisateljevanjem, pa je celo za nas nekaj novega, čeravno nič prav posebej nepričakovanega ali neverjetnega.
Prvi meni vidni kratki rezultat njenega soočenja z drugo stranjo peresa, ki nosi naziv V prostoru časa, ima na vesti Vest. Kakor mi pravi: »Moj tekst ni namenjen racionalnemu umu, nič ni treba "štekat", zgolj prepusti se in opazuj, kaj se dogaja s tvojimi mislimi, občutki... That's it.« Ker so bili moji občutki dobri, priporočam to branje še ostalim.

http://www.vest.si/2008/06/19/v-prostoru-casa/

ponedeljek, 16. junij 2008

POKROVI NOVOMEŠKE KANALIZACIJE

Pred par leti sem dal pobudo, da bi pokrovom revizijskih jaškov v Novem mestu namenili malce bolj zanimive, da ne rečem atraktivne podobe. Pripravljenih je bilo kar nekaj različnih podob, ki bi ta sila utilitaren, celo povsem tehničen element cestnega prostora spremenili in mu dodali še kakšno funkcijo, vsaj estetsko, še raje pa informativno. Nekaj izmed poskusov so zavrnili, ker niso ustrezali zahtevi glede zagotavljanja čim manjše drsnosti, nekateri pa so bili povsem sprejemljivi. Jih bom skušal izbrskati v arhivu. No, nazadnje ni bil izbran noben od pripravljenih, ampak so se sedaj, kakor vidim na cestah, očitno kar preprosto odločili, da na pokrov namestijo grb občine. Začuda niti napisa »Novo mesto« niso dodali. Po mojem to ni najboljša izbira, ampak konec koncev je pa tudi to nek napredek.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografiji: Kandijska cesta, 11. maj 2008)

ZGLEDNA MESTA: OPATIJA (2.)

Še en zgled iz Opatije za Novo mesto. Je Opatija pač zgledno urejeno mesto, Novo mesto pa to lahko nekoč postane.
Opatija ni le nekdanje, ampak vendarle nekoliko še dandanašnje mondeno jadransko letovišče, ampak je tudi mesto znano po prijetnih parkih in sprehajalnih poteh. A tokrat ne o njih, ampak o slavnih ljudeh.


Tudi v Opatiji niso svojih oziroma hrvaških velikih mož in žensk, od denimo Oliverja Dragojevića in Dražena Petrovića do Gorana Ivaniševića in NikoleTesla, poveličali le z imeni ulic, ampak tudi s posebno ureditvijo, o kakršni sem sicer pred časom pisal že na primeru Zagreba.

Oblika obeležitve, ki so jo prevzeli v Opatiji, je drugačna kot zagrebška, je pa seveda že zelo slavna. Svoj sodobni zgled pač vleče kar iz Hollywooda in njegovega Walk Of Fame. Tudi v Opatiji so zvezde, le da ne gre le za filmske, ampak tudi znanstvene, športne, kulturne,… Brez dvoma to potegne sprehajalčev pogled vsaj za nekaj korakov k tlom.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografiji: Opatija, 15. junij 2008)

nedelja, 15. junij 2008

ZGLEDNA MESTA: OPATIJA (1.)

V Novem mestu imamo recimo Paderšičevo ulico. Pa se najbrž najde le redko kdo, ki ve od kod ime, ravno toliko redkih, pa jih najbrž ve povedati vsaj en stavek o Vinku Paderšiču - Batreji. Ga zna vsaj kod umestiti v prav čas in pravi prostor, vsled katerih se je pojavila ulica z njegovim imenom? Kdo ve kaj o Smrečniku, o Cvelbarju, o Westru, o Majcnu, o Adamiču in o mnogih drugih ali marsičem drugem, po čemer se poimenujejo novomeške ulice?

Tovrstno zagato so vsaj malce omilili v Opatiji, kjer so na tablice z uličnimi imeni, namestili še en minimalen, osnoven, a za marsikoga zadosten podatek o osebnosti, po kateri je ulica, sprehajališče, trg,… poimenovan.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografiji: Opatija, 15. junij 2008)

ponedeljek, 09. junij 2008

WWW MENU: 60 NAJČUDOVITEJŠIH

Seveda ima vsakdo svoj seznam najljubših krajev, a tale, ki razgalja 60 čudovitih lokacij sveta, pravzaprav javne prostore, se mi vendarle zdi vreden pozornosti. Med temi so taki iz najbogatejših in zahodnih dežel, pa tudi taki iz revnih in tako rekoč ekvatorskih dežel. Med njimi (še) ni Novega mesta, tudi ne Novorossijska, pa Ljubljane tudi ne ...

Torej klik na: 60 of the World's Great Places

NOVOROSSIJSK ALI VELIKY NOVGOROD

O tem, da v Rusiji novomeška leva roka ne ve, kaj je že naredila desna.

Na spletni strani novomeškega časopisa Park berem, da so se tudi predstavniki naše občine odpravili v Rusijo. Lepo. Tudi meni bi prijalo. Morda bi pa kdaj res lahko s sabo popeljali tudi kakega občinskega svetnika. Na oddih, če že kaj drugega ne. Bili so tudi v Novorossijsku, ki je ob Črnem morju. Tam mora biti posebej prijetno, sploh pa te pomladno-poletne dni. Pa še blizu olimpijskega Sočija je, kar v teh letih sploh nekaj šteje.

Ob tem obisku obširne novomeške delegacije, ugotovil sem, da se na izlete v tuje kraje naši občinarji vedno odpravljajo mnogoštevilni, sam samcat očitno ne gre nihče rad nikamor, pa me je vendarle zmotila vest, no, vsaj v oči mi je padla, očitno je bila vest obelodanjena na sami novinarski konferenci, da so predstavniki Novega mesta sklenili listino o sodelovanju med mestoma Novorossijsk in Novo mesto. To bi bilo še nekako v redu, če ne bi Novo mesto takega podpisa pred par leti sklenilo že z enim drugim ruskim mestom, namreč z mestom Veliky Novgorod, menda najstarejšim ruskim mestom, prava kulturna zakladnica je. Tedaj so listino podpisali župan Starc in šef Krke Kovačič z novomeške strani. O tem sem že pisal tudi na blogu. Zdaj pa je podpis očitno dal župan Muhič.

Sicer sem glede sodelovanja Novega mesta z Velikym Novgorodom že povprašal na občinskem svetu, a odgovor še kar čakam. Si pa kar predstavljam pisanje, ki mi ga bodo mogoče kmalu celo namenili predstaviti.

Zdaj imamo torej neko pismo o nameri že kar z dvema ruskima mestoma. Zanimivo. Očitno na novomeški občini menijo, da je kulturno sklepati pobratenja s tujimi mesti kar tako na hojladri. Zaradi mene smo sicer lahko pobrateni z vsemi ruskimi mesti posebej ali pa vsaj s po enim iz vsake gubernije, ampak ne kar na osnovi enega izleta predstavnikov občine, pač pa kvečjemu ob sodelovanju gospodarstva, diplomacije in seveda ob kakšnih analizah kam in zakaj sploh rinemo.

No, morda nas bodo pa Rusi vsaj rešili s potapljajoče ladje …


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

nedelja, 08. junij 2008

NA ZAPLAZ PO BOŽJI POTI

Novo mesto je postala škofija pred dvema letoma, nedavno pa je novomeški škof razglasil osrednje romarsko središče v tej škofiji. Cerkev Matere Božje na Zaplazu nad Čatežem pri Veliki Loki je to osrednje središče. Škof ga je slovesno razglasil nedavno.

Cerkev ni v najboljšem stanju, je pa kraj prav prikupen, dolenjsko podeželje naokoli pa še bolj.


Romarskih krajev na Dolenjskem je sicer obilo. Pater Henrik Damiš jih je leta 1930 v prispevku Božja pota na Dolenjskem, ki ga je pripravil za Podbevškovo knjigo Dolenjska metropola Novo mesto navedel celo vrsto:
-Novo mesto,
-Trška gora (cerkev Blažene Device Marije),
-Sveti Rok pri Novem mestu (cerkev Svetega Roka),
-Stopiče pri Novem mesti (cerkev Marije Tolažnice),
-Prečna pri Novem mestu (cerkev Marijinega vnebovzetja v Doljni Straži),
-Soteska pri Straži (cerkev Svetega Erazma, škofa in mučenika),
-Krka-Videm pri Stični (cerkev Svetega Kozme in Damjana),
-Zaplaz pri Čatežu (cerkev Matere božje),
-Primskovo nad Temenico (cerkev Marijinega rojstva),
-Vesela gora pri Šentrupertu (bazilika Svetega Frančiška),
-Žalostna gora pri Mokronogu (cerkev žalostne matere božje),
-Stopno pri Škocjanu (cerkev Matere božje),
-Radohova vas (cerkev z relikvijami svete krvi),
-Kum v fari Dobovec (cerkev Svete Neže in cerkev Svetega Jošta),
-Štanga nad Litijo (cerkev Svetega Antona Padovanskega),
-Nova Štifta pri Ribnici,
-Novi Lurd pri Šentjerneju,
-Krško (cerkev Svete Rozalije),
-Semič (podružnična cerkev Matere božje na Smuki),
-Vinica v Beli krajini (Marijina cerkev v Žeželjah in cerkev Svetega Rokah v Hrastju),
-Črnomelj (Mariji posvečena cerkev v Vojni vasi),
-Tri fare pri Metliki.
(pater Henrik Damiš: Božja pota na Dolenjskem; Dolenjska metropola Novo mesto, 1930, str. 27)


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: cerkev Matere božje na Zaplazu nad Čatežem pri Veliki Loki pri Trebnjem, 8. junij 2008)

sobota, 07. junij 2008

ZGLEDNA MESTA: BREŽICE


Ko se vlačim po teh dolenjsko-belokranjsko-posavskih krajih, pardon, mestih, je prizor povsod približno soroden. Nič kaj posebej navdušujoč. Razdrapane ceste, odpadajoč omet, sem ter tja kaka preluknjana streha, prazni prostori na glavnih ulicah, pomanjkanje življenja,… Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Krško, Sevnica, Trebnje, Višnja gora … Vse je na približno isti nezadovoljivi ravni. Z eno izjemo. Ta izjema ni Novo mesto, kakor bi sicer upali, pa čeprav je med vsemi načeloma daleč najbolj bogato in bi moglo to izkazati tudi v svojem odnosu do prostora, pač pa je ta lepa izjema mesto Brežice. Sicer ni vzorno urejeno, je pa vseeno daleč nad ostalimi navedenimi. Celo brežiško mestno središče deluje dovolj urejeno, uspeli so prenoviti tlake, kar je za Novo mesto očitno »misija nemogoče«, imajo spodobno gostinsko ponudbo, ki jo pridno koristijo italijansko, češki in drugi turisti, imajo delujoče trgovske lokale vsaj na glavni komercialni ulici, seveda pa imajo povrhu vsega še rože na mostu.


Novomeški občinski veljaki se v aktualnem času nekaj zgledujejo po Linzu, Dunaju in Budimpešti, kar se mi zdi milo rečeno prvovrstna traparija, kar ve vsak, ki je kdaj stopil v katero od teh (vele)mest. Resnici na ljubo pa bi bilo za par naslednjih let povsem dovolj, če bi si novomeški občinarji vzeli za zgled Brežice. Pa ne zgolj v zvezi z urejanjem mestnega središča. Obisk toplo priporočam.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografiji: Brežice, 7. junij 2008)