Zagreb je čudovito mesto. Morda ni na najvišjih mestih v turističnih vodnikih, a v Zagrebu lahko človek vendarle preživi čudovit vikend. Nenazadnje je to tudi edino skorajda milijonsko mesto, ki je Novomeščanom na dosegu roke.
Posebej atraktivno, še posebej pa v sončnih poletnih dneh je na zagrebškem Jarunu, ob vodi ali kje v gozdu, ob neštetih lokalih in predvsem sredi množice, ki se sprehaja, poseda, predvsem pa rekreira. Veslačev, kolesarjev, rolarjev in tekačev je nepregledna množica, drugi igrajo baseball, tretji košarko, so pa tudi odbojkaši. Tudi odbojkašice najdemo tam.
Priznam, da nisem ravno športni navdušenec v smislu, da bi bil gledalec in spremljevalec vseh mogočih športnih panog na tribunah in preko tv ekrana. Zato mi je lahko oproščeno, da sem o Barbari Jelić prvič nekaj izvedel šele na Jarunu. Nenazadnje denimo to, da je Novomeščanka, da je bila še nedolgo nazaj najboljša odbojkašica na svetu, da je hči odbojkarskega trenerja, pravijo pa tudi, da je Dražen Petrović ženske odbojke. Pa seveda tu ne gre razpravljati o odbojki in Barbari Jelić, pač pa o tem, da so Zagrebčani na Jarunu uredili alejo slavnih hrvaških športnikov, med katerimi je tudi ta čez par dni enaintridesetletna Novomeščanka.
O aleji ali panteonu zaslužnih Novomeščanov že vrsto let govorimo tudi v Novem mestu. A iz projekta ni nič. Pa se iz ureditve Zagrebčanov zdi, da je to silno preprost projekt, če seveda kdo ve zakaj bi želel nekaj narediti. Ne gojim sanj, da bi Novomeška Agencija za šport v slavo tukajšnjim športnikom spravila skupaj kaj takega, kot vidimo na Jarunu, gojim pa sanje, da bi mesto moglo nekaj podobnega, morda malce bolj sofisticiranega narediti v spomin zaslužnim meščanom.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Zagreb, 2. maj 2008)
Ni komentarjev:
Objavite komentar