ponedeljek, 29. september 2008

ŠE VEČ ZA PLAČE OBČINARJEV

O tem, da bomo občani, ker se je župan s svojo koalicijo tako odločil, dali več denarja za plače zaposlenih na občini, obenem pa manj za kulturo, šport, izobraževanje, znanost in še kaj.

Zdi se komaj verjetno, a je žal še kako razvidno napisano črno na belem. Občinske finance pokajo po šivih na vseh koncih in krajih. Obenem vidimo, da župan krati finančna sredstva za kulturo, izobraževanje, šport,... Toda zmanjšanje v času pomanjkanja ne velja za vse enako. Ne. Župan v občinskem proračunu celo povečuje sredstva, ki jih namenja plačam zaposlenih.

Spomnimo se seveda, da je Muhič pred volitvami kot eno svojih najbolj razvpitih, a obenem med volivci zelo toplo sprejetih obljub izpostavil, da bo zmanjšal število zaposlenih v občinski upravi za 30 odstotkov, torej za okoli 30 ljudi. Toda danes vidimo, da namesto, da bi za plače občinarjev namenili kakih 30 odstotkov manj, če bi seveda uresničil obljubo o zmanjšanju zaposlenih, župan s svojo koalicijo v občinskem svetu sredstva za plače občinarjev celo močno povečuje S spremembami občinskega proračuna gredo za 21 odstotkov oziroma za 270.000 evrov navzgor. Torej na kar 1.89 milijona evrov. To je preko 5 odstotkov rebalansiranega proračuna. Predvidmo pa lahko, da bodo plače, ker pričakujemo, da bo na prihodkovni strani proračuna na koncu leta v resnici realiziranih, kakor je bilo tudi lani, le kakih 27 milijonov evrov, na koncu dejansko pomenile celo okoli 7% celotnega proračuna. Ne pomnim leta, ko so imele plače občinarjev tako ogromen delež v proračunu. Pa temu sploh ne prištejmo proračunskih stroškov za plače v številnih javnih zavodih.

Ob tem, ko je župan dvignil višino sredstev za plače zaposlenih na občini s spremembo proračuna za 270.000 evrov, pa je recimo sredstva za izobraževanje znižal za dobrih 80.000 evrov, športu je odvzel preko 60.000 evrov, kulturi je odtegnil celo 130.000 evrov. Proračunski postavki "Znanost" je odvzel kar vsa sredstva, tako da je to področje prvič sploh brez kakršnih koli sredstev. Področju mladih je vzel dobrih 4.000 evrov, zdravstvu več kot 50.000 evrov. Celo področju obrti in podjetništva je vzel preko 27.000 evrov. In tako naprej. Za plače pa je vseeno našel denar.

Če bo šlo v taki maniri naprej, bo v ne tako oddalejni prihodnosti občina res samo še sama zaradi sebe.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

sobota, 27. september 2008

PENZIONISTIČNO DELOVANJE

O upokojenih in neupokojenih občinskih svetnikih, ki vendarle poslušajo in govorijo.

Župan je na seji občinskega sveta, ko je razprabva že postajala vroča, dejal, da se počuti že kot upokojenec, zraven pa je še nekaj zamrmral, da bi znali, če se bo pač upokojil, tudi pri njegovi plači kaj prihraniti za občinski proračun. To najbrž ne bi kaj prida pomagalo, četudi nimam nič proti, če se želi tako žrtvovati, sem pa to njegovo poved izkoristil za svojo misel, s katero sem zaključil krajšo kritiko izvajanja občinskega proračuna, pripravljenega rebalansa in nasploh delovanja tega občinskega vodstva. Pa se mu rekel, da ob pogledu na vse nerešene občinske probleme in neizkoriščene priložnosti res izgleda, kakor da bi to občino vodil kak upokojenec. Od aktivnega dela populacije, še posebej pa od tistih na javnih funkcijah, pač terjamo kaj več rezultatov, kot pa jih od tistih, ki so v zasluženem pokoju. Od župana, ki še nji v penziji smemo zahtevati veliko, še posebej če vodi občino, ki se ji reče mestna, ter v okolju, kjer je gospodarstvo nadpovprečno uspešno.

Moja izjava glede penzionistov na občini, ko pogledam nazaj, najbrž ni bila najbolj posrečena, čeprav je bila v kontekstu županovih besed in dejanj in se ozira na upokojenstvo kot na čas zmanjšane aktivnosti. Zato pa sem vendarle zaslišal nekaj gromkih in krepkih nazaj. Tega sem bil po svoje posebej vesel. To imam pač za dokaz, da svetniki in svetnice tudi poslušajo in vmes razmišljajo. Mnogokrat sem, kakor sem tudi tokrat, dejal že marsikaj kritičnega o občini, seveda vedno dokaj dobro argumentiranega, pa se ni odzval ne levi ne desni, ne kdo pred mano ne kdo za mano. Sem se počutil, kakor da govorim v prazno, sam med štirimi stenami, kakor bi govoril nemim, gluhim, zmedenim, nezgovornim. Tudi tokrat sem povedal par krepkih na račun slabega vodenja občine, a se ni zdelo praktično nikomur vredno braniti župana ali zaradi kakega drugega razloga s čim ovreči moje misli in argumente. So se pa zato odzvali na tiste besede v zvezi s penzionističnim vodenjem občine, ki so po svoje itak nepomembne, vstavljene zgolj kot dramski vložek.

Čeravno mi je bilo po svoje žal, ker sem začutil, da bi jih kdo lahko vzel za neumestne, celo žaljive, zato sem se zatem tudi opravičil zanje, sem pa po drugi strani vesel, da sem jih izrekel, saj imam zdaj dokaz, da kolegice svetnice in svetniki vendarle poslušajo, kar govorim. Sklep bi morebiti bil, ni edini možen, mi je pa všeč, da v zvezi z ostalim niso imeli kaj gorkega reči, pa so se obesili na mojo neumnost v zvezi z nevsakdanjo uporabo izraza »upokojenski«. Upokojencem najbrž res ni všeč, če jih kdo kakor koli povezuje z delom novomeškega župana. No, tudi to je ok.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

petek, 26. september 2008

NEURAVNOVEŠENA OBČINA

O rebalansiranju občinskega proračuna, v katerem je premalo prihodkov, ki so ponavadi plod županskih žuljev.

Na včerajšnji seji občinskega sveta je bila med nekaj ostalimi točkami dnevnega reda obravnavana tudi sprememba letošnjega proračuna občine. Proračun je dokument, v katerem je zapisano, od kje bo denar prišel v občino in za kaj bo porabljen. Porabi se ta denar vedno dokaj zlahka, denar zbrati na kup pa znajo dobro le redki župani. Novomeški ima pri tem žal zelo resne probleme. Za te probleme pa si je našel tudi priročnega krivca. Krivca naj bi bili občini Šmarješke Toplice in Straža, ki sta se pred dvema letoma ločili od novomeške občine, premoženja pa si te tri občine doslej še niso uspele razdeliti. In ker ni razdeljeno premoženje, občini Šmarješke Toplice in Straža še lahko soodločata pri par odločitvah novomeške občine. In novomeški župan to nerešeno delitveno bilanco krivi za večino tega, kar se dandanes slabega godi v novomeški občini – od tega, da je silno oskubljen denar za številna društva na področju športa, kulture, sociale, do denimo tega, da se nič pametnega ne dogaja v zvezi z razvojem za prihodnost te občine pomembnih projektov.

V uvodu včerajšnje seje občinskega sveta je župan Muhič, seveda sploh ne prvič, upam pa, da tokrat vendarle zadnjič, torej spet povedal, da gre krivdo za slabo stanje občinskih financ in s tem občine nasploh, pripisati dejstvu, da še vedno ni rešen problem delitvene bilance z občinama Šmarješke Toplice in Straža. Tule se ne velja pretirano zapletati v dejstvo, da je za nerešeno situacijo še najbolj odgovoren prav župan, ki v skoraj dveh letih tega problema še ni uspel dati ad acta, velja pa jasno povedati, da je povsem neprimerno in celo demagoško krivdo za vse mogoče probleme napriti tej ubogi delitveni bilanci. Zakaj? Enostavno zato, ker je teža problema v odnosu do občinskega proračuna bistveno manjša, kot to prikazuje župan.

Prihodkovni del občinskega proračuna ima par deset postavk, kjer se beleži priliv denarja v občino. Med temi postavkami so zgolj tri postavke povezane z delitveno bilanco. Bil sem dovolj prepričan v to že prej, a sem zavoljo utrditve prepričanja glede tega na seji Odbora za okolje in prostor, ki je bila v torek, povprašal tudi gospo, ki vodi občinski Oddelek za finance, ki ji mora biti jasno vse v zvezi s proračunom. Pritrdila je temu oziroma tudi sama jasno povedala, da so te tri postavke, na katere zaradi nerešene delitvene bilance med tremi občinami ni zadovljivih prilivov, le:
-prihodki od prodaje zgradb in prostorov,
-prihodki od prodaje stavbnih zemljišč
-najeti dolgoročni krediti.
To je vse. Te tri proračunske postavke pomenijo dobrih deset odstotkov prilivov občinskega proračuna, pri čemer je ta delež nekaj večji še posebej zaradi bogati dimenzionirane postavke glede zadolževanja, saj je župan letos želel najeti kar za 2,5 milijona kreditov. In le tolikšna, torej največ dobrih deset odstotna in prav nič večja more biti odgovornost nerešene delitvene bilance med občinami za slabo poslovanje novomeške občine. Vse ostalo je res navadno natolcevanje. Ostane pa nemajhnih devetdeset odstotkov!

Torej bo treba kje drugje najti krivdo za dejstvo, da je po dveh tretjinah leta proračun na prihodkovni strani realiziran le 45%. Pa še toliko predvsem zahvaljujoč davčnim prihodkom proračuna, kjer so stvari povsem neodvisne od kratkoročne politike občine oziroma so odvisne bolj ali manj predvsem od politike države. Tako je s tega naslova občina dobila kar 61% načrtovanih sredstev, kar je več kot spodobno.
Na drugi strani so prihodki, ki so odvisni od kvalitete dela občine oziroma župana smešno nizko realizirani. Prihodkovna postavka »Donacije« je recimo po že navedenih dveh tretjinah leta realizirana v zgolj 4%, z drugimi besedami povedano je župan uspel v osmih mesecih leta v proračun pripeljati le 1000 evrov donatorskih sredstev. Vsi vemo, kako z bogato donacijami oskrbuje občinski proračun oziroma občinske projekte ljubljanski župan. Novomeški je tu žal precej drugačen. Prihodkovna postavka »Prejeta sredstva iz Evropske unije« pa je celo na 0% realizacije. Torej še niti enega evra s strani Evrope doslej. Tu občino močno prekaša celo kako novomeško društvo in marsikatero podjetje, na kar je na seji opozoril tudi Franci Kek. Podobno smešno-žalosten rezultat je še na več drugih postavkah na prihodkovni strani proračuna. A naj si bralec to raje ogleda kar sam v navedenem odloku.

Torej ne le, da je župan kriv, da še po skroaj dveh letih ni uspel razdeliti premoženja z občinama Straža in Šmarješke Toplice, čeprav je imel v zvezi s tem kar nekaj pobud in idej s strani svetnikov občinskega sveta, ne le, da je itak storil premalo, da bi od teh občin za prodajo kakega premoženja dobil soglasje, če že pač ni rešene delitvene bilance, pač pa je sedaj menda jasno, da za žalostno stanje novomeškega proračuna vendarle nerešena delitvena bilanca sploh ni kaj prida kriva. Kje je krivda, je menda vsakemu, ki hoče razumeti, jasno.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

sreda, 24. september 2008

ZGLEDNA MESTA: KESZTHELY (2.)

Novo mesto morda res nima kaj prida veliko športnikov, ki so tekmovali na olimpijskih igrah, vendarle pa bi smeli pričakovati, da je na te vendarle ponosno, tako kot je denimo ponosno mesto Keszhtely na svoje do te mere, da je njihova imena in dosežke predstavilo na plošči v mestnem parku.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Kezsthely ob Blatnem jezeru na Madžarskem, 13. september 2008)

nedelja, 14. september 2008

ZGLEDNA MESTA: KESZTHELY (1.)

Keszthely je eno od treh najbolj popularnih mest ob madžarskem Blatnem jezeru, poleg Siofoka in Balatonfureda. Od Novega mesta je oddaljeno le dobre tri ure vožnje z avtom. Živahno je v poletni turistični sezoni, ko tam mrgoli turistov, v preostalem delu leta pa je bolj umirjeno. Vseeno nudi nekaj kulinaričnih užitkov z golažem, paprikašem in tokajem ob zvokih glasbe s cimbal, ogled gradu Festetics, katerega od muzejev ter seveda kopanje v Blatnem jezeru ali vsaj izlet z ladjico. Kdor ima presežek časa, pa si lahko tam kupi še Rubikovo kocko, Rubik je kajpada Madžar, njegova kocka pa najbrž ena v osemdesetih najbolj popularnih zadevščin, ter se z njo malce pozabava ali pa izgubi kak živec.



Keszthely je tudi mesto, ki je pobrateno z nekaterimi mesrti po Evropi, tudi denimo s Piranom. Tako kot je z mesti po Evropi, denimo z Brescio, Villafranco del Penedes, Langenhagnom, Torunom in še kakšnim pobrateno tudi Novo mesto. Razlika je le v tem, da Novo mesto to skorajda skriva, Keszthely pa to javnosti predstavlja tudi s preprosto, a dovolj pričevalno ureditvijo na obali jezera.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Kezsthely ob Blatnem jezeru na Madžarskem, 13. september 2008)

četrtek, 11. september 2008

MESTNI DELČKI: TLAK

tlakovanje v arkadnem hodniku na Glavnem trgu; 7. september 2008


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

torek, 09. september 2008

1000 BESED: STANOVANJE NA IN OB REKI

Reka Krka s plovilom in nov stanovanjski blok ob reki, 31. avgust 2008

ponedeljek, 08. september 2008

MESTNI DELČKI: TLAK

tlak v podhodu na Rozmanovi ulici; 7. september 2008


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

nedelja, 07. september 2008

ZGLEDNA MESTA: PIRAN (2.)

Tudi iz najbolj banalnih stvari v banalnem prostoru lahko nastane umetnina. To je dokazal del umenikov, ki so včeraj ustvarjali na kiparski koloniji v Piranu, na primeru kamnov, ki sicer nametani ležijo med morjem in mestom kot valobran.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Piran, 6. september 2008)

1000 BESED: KNJIŽNICA ALI ŽITNICA

Knjižnica Mirana Jarca. Rozmanova ulica, 29. avgust 2008

torek, 02. september 2008

MESTNI DELČKI: VITRAŽ

vitraž v oknu južnega pročelja cerkve svetega Nikolaja (škofijska cerkev, prej kapiteljska cerkev), 2. september 2008

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ponedeljek, 01. september 2008

MESTNI DELČKI: SONČNA URA

sončna ura na cerkvi svetega Nikolaja (škofijska cerkev, prej kapiteljska cerkev), 1. september 2008


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com