torek, 14. december 2010

ZIMSKE TEGOBE NOVEGA MESTA

O za Novo mesto očitno nerešljivih problemih, ki jih povzročajo snežne padavine.

Zima prihaja v Novo mesto že od kar mesto obstaja. Tu je bila tudi že pred tem. V zadnjih desetletjih je spopadanje z zimo nekaj uspešnejše, saj je razvoj ponudil stroje in učinkovine za uspešno spopadanje s tem po svoje nepridipravom. Tako je danes vprašanje varnosti pri gibanju po zasneženem mestu bolj vprašanje obsega, ustreznosti in denimo natančnosti dela zimskih služb kot pa česarkoli drugega. Seveda ima tudi denar nekaj malega pri tem. A pri zagotavljanu varnosti ljudi res ne gre varčevati. Vseeno pa tudi zadnja leta vedno znova ugotavljamo, da so zimske službe sposobne povsem vzorno že kmalu po sneženju očistiti ceste, po katerih vozijo motorna vozila, pločniki, stopnišča, kolesarske steze in podobno pa še dneve in tedne ostajajo prekriti s snegom ali celo okovani v led. Nič bolje ni z mnogimi drugimi javnimi površinami. Četudi se kje zgodi, da par deset metrov pločnika celo spodobno očistijo, je pot že na kakem koncu taistega odseka nevarna. Starejši ljudje, sploh tisti nekaj slabše gibljivi in s slabšimi zaznavami, so v takem času tako rekoč prikovani na svoje stanovanje. Hoja po mestnih ulicah je zanje še posebej nevarna. Sreča je edino, da pot v mesto sem ter tja najde tudi sonce in čez čas stali led in sneg.

Sledi pa nekaj podob mesta, ki so nastale kak teden dni po prvem sneženju. Kot je vidno, so ceste že lepo čiste, normalno prevozne, vse ostalo pa vse prej kot prevozno oziroma prehodno. Še kak teden kasneje, torej v teh dneh, je stanje za odtenek boljše, a še vedno vse prej kot primerno za varno, udobno hojo ali kolesarjenje po mestu, kaj šele za kaj drugega. 
Mestne ulice so marsikje nevarna drsališča. Sploh v večernem oziroma nočnem času, ko je tudi vidnost slabša, zna biti hoja prav adrenalinska.

Hoja po cesti je prijetnejša in varnejša, kot po pločniku. Manj okretni zato take razmere raje opazujejo iz stanovanj.

Pločniki so tudi odlagališča odvečnega snega.

Nevarnost ne preži le spodaj, ampak tudi zgoraj.

Novomeški Breg, turistična atrakcija, je pozimi težje prehoden, za marsikoga pa celo neprehoden.

Romantično stopnišče z Brega do reke oziroma Župančičevega sprehajališča je polno snega, hoja po njem pa silno nevarna.

Simbolni prikaz odnosa do pešcev v zasneženem mestu.

Slabo je očiščen, vsaj v prvih dneh po sneženju, tudi Kandijski most.

Kjer vozijo avtomobili, je lepo očiščeno, dostop do zeber pa je že druga zgodba.

Klasični prizor. Zasebni prostor, tu recimo pot do vhoda v banko, je očiščen, a kaj to pomaga, če je pa pločnik, po katerem se edino lahko pride do banke, praktično v ledu.

Najvarneje je v avtu.

Vsaj okoli Zdravstvenega doma snega ni, je tudi posipano ...

Pozimi se na klopicah pač ne sedi.

Celo avtobusno postajališče pri bolnici je neurejeno. Iz avtobusa lahko potnik stopi kvečjemu direktno v sneg, vozne rede pa opazuje z varne razdalje.

Do koškov za smeti je v zasneženi zimi težje stopiti.

Kako do prehoda za pešce?

Železniško postajališče nič ne kaže, da smo že v 21. stoletju.

V Novem mestu se pozimi ne kolesari. Vsaj po kolesarskih stezah zagotovo ne.

Dostop do nekaterih peronov na novomeški avtobusni postaji je možen le preko snežne odeje.

Na stadionu so za tekače uspeli očistiti vsaj osmo progo. Druge pa morda v dneh, ki sledijo, ali pa enostavno počakajmo, da sonce stori svoje.

Zgornji del občinske parkirne hiše v Portovalu bolj kot na parking spominja na slabo urejeno drsališče.

Otroško igrišče je zaprto.

Sprehajalne poti po mestu so zasnežene.

Dostop do splava je očiščen.

Pot v šolo zna biti nevarna. Slabo očiščene stopnice, nobenega držala ...

Klasična napaka novomeških komunalcev. Sneg so s stopnišča očistili na sredini, namesto, da bi ga ob strani, kjer je pešcu v pomoč ročaj - posebej za starejše bi bilo varneje.

Drsališče pred KC Janeza Trdine.

Športna igrišča na Loki v zasneženi zimi niso v uporabi.

Celo Šmihelski most, po katerem gre največ pešcev, je slabo očiščen. Na kolesarje je kajpada povsem pozabljeno.

Zbiralniki za smeti po stanovanjskih naseljih so praviloma obdani s snegom, pogosto s ceste napluženim ob njih. Ponekod stanovalci sami odmečejo sneg, ponekod pa očitno čakajo, da bi Komunala naredila svoje. Pa se to ne zgodi kar tako...


Tomaž Levičar

(Fotografije: 5. december 2010)

ponedeljek, 13. december 2010

MESTNI MADEŽI: OSMRTNICE IN OROJSTNICE


Za družbo, ki slavi mladost, novo, sveže, priložnost, upanje in podobno, je po svoje nenavadno, da manj slavi rojstvo kot obeležuje smrt. V Novem mestu, mi je prišlo na oči, a tako še zdaleč ni le tu, imamo denimo panoje, na katerih so obvestila o smrti občank in občanov. To je seveda lepo in primerno. Ni neprimerno in ni grdo, je pa po svoje nenavadno, da na tak ali temu podoben, morda nekaj bolj atraktiven, barvit način ne razglašamo rojstev novih občank in občanov. Celo v medijih, ki ta trenutka življenj ljudi obeležujejo, je obvestilom o rojstvih, o rojenih, torej o ljudeh, ki še nimajo preteklosti, so pa priložnost, namenjeno mnogokrat manj prostora, kot obvestilom o smrti, o umrlih, o ljudeh s preteklostjo.

Tomaž Levičar

torek, 7. december 2010

1000 BESED: RAZBITO MESTO


(Fotografija: Avtobusno postajališče nasproti Hotela Kandija, 28. november 2010)

nedelja, 5. december 2010