Gre seveda za Adriino počitniško prikolico, prvo v seriji mnogih, prvo v seriji stotin različic. Druga je bila z imenom Opatija. Izdelovali pa so jih najprej le v Novem mestu, kasneje pa tudi v Brežicah in v belgijskem Deinzeju.
V prikolici sem bil na počitnicah dvakrat v življenju. Če me spomin ne vara oziroma če ni zadeva potlačena pregloboko v nezavednem. Prvega primera nekje iz Dalmacije se v resnici celo sploh ne spomnim, ker je časovno tako zelo oddaljen, da ga lahko opazujem le na fotografijah, drugekrati pa smo v Sadkovi prikolici Adria Caravan na slovenski obali tako bore malo spali, da mi tudi ta primer ni ostal prav nič domač. Pa vendarle, mojim izkušnjam navkljub mi ni težko postaviti enostavno trditev, da je Adriinih počitniških prikolic, tako takih že zelo starih kot tudi onih, ki so še v povsem rosnih letih, po obalah Jadrana kot listja in trave. Najverjetneje pa so te belo-modre prikolice številčne tudi ob kakem drugem morju, ko jih pa še danes celo z vlakovnimi kompozicijami pridno vozijo po svetu.
Adriina prikolica je tudi edini preživeli celoviti proizvod IMV-ja. Katre ni več, petice in podobnih, ki so jih tu tudi dajali vkup, prav tako ne, kombija žal ne delajo več in marsičesa drugega seveda tudi ne. Počitniška prikolica pa v posodobljeni različici še vedno prihaja s proizvodnih trakov podjetja, ki se danes imenuje Adria Mobil, torej ravno tako kot novomeški kolesarski klub. »Nobenega dvoma ni, da je IMV razvijal program avtomobilskih prikolic z lastnimi napori in da bi tako moralo ostati tudi v bodoče,« je pred dobrimi 20 leti v tovarniškem časopisu Kurir zapisal Martin Sever.
Ni pa niti dvoma, da je počitniška prikolica Adria, ki so jo daljnega leta 1979 oglaševali z besedami »IMV počitniški dom – pojem udobja in kvalitete«, tudi ikona Novega mesta.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(fotografije: 21. in 22. september 2007)
Ni komentarjev:
Objavite komentar