Pokukal sem v zapis o Novem mestu v novem slovenskem turističnem vodniku »100 družinskih izletov po Sloveniji« (Mladinska knjiga, 2007; str. 126). Pravijo, da je Breg eden izmed najslikovitejših delov starega mestnega jedra. Zveni sila romantično, zelo prikupno in seveda kar privlačno.
Kaj sploh je slikovito? Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »slikovit« razlaga kot nekaj, kar učinkuje prijetno, kot nekaj, kar je takšno zardi bogastva, različnosti barv, oblik oziroma je takšno zaradi nazornosti in nenavadnosti. Lepo.
Beseda slikovit pa se očitno že desetletja navezuje na novomeški Breg. Če odpremo turistični vodnik »Slovenija« iz leta 1964 (France Planina, Prešernova družba v Ljubljani; str. 104), lahko preberemo prav to, namreč, da je Breg novomeška zanimivost, da je nad Krko, in spet seveda, da je slikovit.
Turistični vodnik »Slovenija« iz leta 1995 (Mladinska knjiga, Ljubljana; str. 172) je že prav klišejski, desetletja Bregu očitno ne pridejo do živega, ko pravi, da Breg soustvarja jedro mestnih znamenitosti ter, kajpada, da je slikovit.
Gre morda zgolj za turistično latovščino. Poglejmo torej v knjigo, kjer se pričakuje večja natančnost izražanja in izrazi, ki pritičejo resničnemu stanju. Recimo, da bi tako knjižno delo, tudi ko govori o Novem mestu, smel biti Krajevni leksikon Slovenije (DZS, 1995; str. 270). A tudi tu znana zgodba, pravi stereotip. Zapišejo:»(…) Tu je slikoviti predel Breg, ki so ga pogosto upodabljali slikarji. (…)«
Še v knjigo »Novo mesto skozi čas« (Dolenjski muzej Novo mesto, 1990; str. 104) velja pogledati. Zopet se besedilo o Bregu začne sila znano: »Ena najslikovitejših znamenitosti dolenjske metropole je vsekakor strnjeni stavbni niz na južni mestni fasadi. (…) Slikovita samosvoja rast, iznajdljivo izkoriščanje skromnega prostora, barvitost dekoracije in pestrost izbora materialov še danes kažejo Breg kot izrazito etnološko posebnost mesta nad Krko.«
A čeprav je v resnici res, da je Breg slikovit, in je tudi res, da je etnološka posebnost, le ti besedi je treba pač razumeti na malce drugačen, turistično neprivlačen način, se mi vendarle zdi, da je še najbližje resnici zapis iz pravkar sveže izdane oziroma ponatisnjene monografije »Novo mesto« (Založba Goga, 2007; str. 178), kjer pravijo »(…) podobo mestnih stisk je ohranil edino še Breg, katerega hiše so dan za dnem opazovale s strmih skal svojo revščino v Krki. (…)« A tudi ta zapis moramo razumeti po svoje.
Res je ta Breg vsaj dandanes neka iz revščine duha vzbrstela mestna stiska. Če je na stiliziranih podobah iz Valvasorjeve »Slava vojvodine Kranjske« (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994; str. 244) Breg še lahko nekako deloval prijetno, se zdi, da na dandanašnjih fotografijah to pač ne more biti več niti vtis, kaj šele če se človek sprehodi tamkaj.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Breg, 14. januar 2008)
Ni komentarjev:
Objavite komentar