NEŽA NEDELKO, diamantna maturantka 2014:
Sicer sem brez političnih ambicij, ampak če bi bila županja, bi najprej vprašala ljudi kaj/česa si želijo. Sama si želim, da bi bilo Novo mesto prijazno kolesarjem, da bi bila reka Krka tako čista, da bi se Novomeščani v njej lahko kjerkoli kopali in, da bi bilo Novo mesto bolj prepoznavno v Sloveniji in tujini.
MILENA KRAMAR ZUPAN, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto:
V sodelovanju z meščani bi ustvarila bolj čisto in urejeno mesto, bolj urejene prometne površine in površine za pešce, kot punčico svojega očesa bi varovala visoko kvalitetno javno zdravstvo, prizadevala bi si za vrnitev sedežev pomembnih institucij v naše mesto. V teh bi dobili delo naši izobraženi mladi. Za njih bi ustvarjala pogoje za delovna mesta s tem, da bi mesto imelo odlično ponudbo za nove investitorje v podjetništvo. Način mojega dela bi bil javen in tak, da bi ljudje verjeli v poštenost dela politikov, bi se vsi medsebojno spoštovali, razumeli potrebe. Poslušala bi sedanje podjetnike in obrtnike, kaj jih muči in kje lahko skupaj odpravimo njihove težave. In posebej bi poslušala potrebe čedalje večjega števila starejših. In enako pomembne so majhne skupine različnih ljudi. Pa za medsebojno zaupanje bi se borila.
MARIJA UDOVČ, ustvarjalka:
Uredila bi mestno jedro, pomagala bi, da bi hiše zaživele, da ne bi razpadale, uredila bi tržnico, to pravzaprav najprej ...
JOŽICA VERČEK, Društvo Trškogorsko srce:
Oh, za tole sem si bom pa kar vzela čas, da razmislim … Torej, okoli sebe bi zbrala sposobne ljudi, ki bi delali v dobro skupnosti in ne v korist strank ali v svojo korist. Zaprla bi promet preko Glavnega trga in mu dala kulturno, umetniško, kulinarično vsebino, povezano z lokalnim okoljem. Pri urejanju mestnega središča bi bilo treba strogo upoštevati mnenje stroke. Uredila bi Sokolski/Narodni dom in mu namenila lepo vsebino – plesne dvorane, prestižne prostore za pomembne stvari. Uredila bi avtobusno postajo. Ob mestnem jedru bi uredila parkirno hišo. Ustanovila bi posebno skupino ljudi, ki bi se ukvarjala s pridobivanjem evropskih sredstev. In če bi bila že županja bi se ob vsem tem vsaj kak dan vsakega meseca sprehodila po mestu, se pogovarjala z naključnimi ljudmi, spila kozarec cvička z njimi, prisluhnila njihovim potrebam, problemom, idejam tudi najbolj preprostih ljudi.
VESNA HROVAT, inovatorka, promotorka lana:
Dvignila bi nivo duhovne in vizualne podobe mesta, izboljšala bi skrb za preskrbo prebivalstva z vsemi dobrinami, povečala atraktivnost bivanja in dela mlademu, razgledanemu in izobraženemu kadru iz vsega sveta. Ustvarila bi vabljivo podjetniško okolje in stimulirala ustvarjanje nove tehnološke in umetniške produkcije.
MOJCA ČRTALIČ ANDOLŠEK, predsednica novomeških obrtnikov in podjetnica:
Pogoj za izpolnitev ciljev je postavitev dobre ekipe, ki ji zaupaš in živi tvoje sanje. Kot podjetnica, bi najprej preverila sposobnosti in strokovnost ljudi na vodilnih položajih v državnih podjetjih in jih poizkušala spodbuditi k razvoju in boljšim rezultatom. V jedru mesta bi vse lastnike lokalov, ki opravljajo dejavnost oprostila dajatev, neodgovorne lastnike, ki ne oživijo izjemne lokacije pa konkretno obremenila z obveznostmi in tako bi mesto počasi zaživelo. Potrebno bi bilo urediti stanje propadajočih stavb, tako da jih bi morali lastniki obnoviti ali prodati, saj so nekatere celo nevarne za okolico. V mestu pogrešam tudi restavracijo, kjer bi pripravljali zdravo tradicionalno hrano na moderen način ter kjer bi potekali večeri ob živi glasbi in drugih dogodkih. Program zaposlitve Romov v panogi, ki jo najraje opravljajo.
EMA NEŽA BOŠNJAK, mlada pianistka:
Naredila bi sprehajalni park, prostor, kjer bi se družili mladi, več kulturnih prireditev (glasbenih), veliko tržnico in stojnice.
ANA NARANČA, oblikovalka nakita in predsednica zbora Pomlad:
Zaprla bi mestno jedro, znižala najemnine za tamkajšnje poslovne prostore in dala priložnost mladim podjetnikom, ustvarjalcem, kulturnikom. Tudi športna in večnamenska akustična dvorana ne bi bili odveč.
ANJA PREŠERN, diamantna maturantka 2013:
V staro mestno jedro bi poskušala privabiti investitorje, mesto bi naredila zanimivejše za turiste, povečala ponudbo prenočišč, obnovila avtobusno postajo, poskušala bi povečati tudi uporabo mestnega avtobusnega prevoza.
MARIJA HROVAT SLADIČ, diamantna maturantka 2012:
Poskušala bi znižati brezposelnost, v obzir bi vzela mnenja ljudi in poskušala zagotoviti čim večje dobro za čim več ljudi, obnovila bi stare zgradbe v Novem mestu, poskušala poskrbeti za čim bolj urejene ceste in poskušala bi priskrbeti čim več sredstev za potrebe in razvoj Novega mesta.
IVICA KRIŽ, etnologinja:
- stimulirati ljudi z brezobrestnimi ali vsaj ugodnimi posojili in subvencijami za obnovo in naselitev praznih hiš
- stimulirati ljudi z brezobrestnimi ali vsaj ugodnimi posojili in subvencijami za obnovo odpiranje trgovin, gostinskih in storitvenih dejavnosti
- olepšati mesto z likovnimi deli - skulpturami
- odpreti atrije novomeških hiš za manjše kulturne prireditve (koncerte, likovne razstave, pogovorne večere, dramske in lutkovne predstave)
- zamenjati v centru vse neprijazno tlakovanje za pešce z malimi granitnimi kockami s primernejšim tlakovanjem
MOJCA LUKŠIČ, ravnateljica Gimnazije:
Novo mesto rabi športni bazen ali kar nasploh velik športni center, zapreti bi bilo treba Glavni trg s Kandijskim mostom in Rozmanovo ulico do knjižnice; urediti obvoznico okoli mesta; več bi bilo treba delati z mladimi.
ANA JELINIČ, modna oblikovalka:
Zaprla bi mesto za avtomobilski promet, razvila življenje ob reki in z reko Krko, zagotovila bi več dogajanja za otroke in mladino, spodbujala bi ustvarjalnost.
MARJANCA KOČEVAR, pesnica:
Predvsem bi rada videla, da bi bila kdaj županja tudi ženska, da bi pogledala mesto z ženskega principa. Nimam ambicij županstva, a v mesto bi bilo dobro vnesti več solidarnosti, prenoviti tržnico, želim si, da bi bilo mesto polno klopi, da bi imelo prijazen mestni promet, še kaj lepega … Mesto rabi tudi en dober park, zelen prostorček za posedanje in igro otrok.
VIKTORIJA TEKSTOR, otroška arhitektka:
Reka Krka bi bila za par mostov bogatejša.
Arheološki park na Marofu bi s svojo zgodbo pritegnil vsakega obiskovalca našega mesta.
Mesto bi bilo prijazno do kolesarjev in pešcev.
Mestni avtobusni promet bi postal priljubljen in učinkovit način prevoza.
Projekt Arhitektura in otroci bi postal eden najbolj priljubljenih platform za otroško ustvarjanje.
SUZANA PLUT, učiteljica zdravega prehranjevanja:
… prenovila staro mestno jedro, rešila Šance pred razpadom, uredila mestno tržnico, poskrbela za avtobusno postajo, se veliko pogovarjala z ljudmi …
MAJDA KUŠER AMBROŽIČ, ravnateljica vrtca Ciciban:
Ne vem, če temu lahko rečemo cilji, doma temu pravimo "sanje malega Kitajčka": najprej bi poskrbela za najmlajše - obnovila še preostalih nekaj vrtcev, ki so v res žalostnem stanju, sezidala vsaj še 1 večji vrtec, da bi zagotovili vsem otrokom možnost vključitve v program predšolske vzgoje, poenotila bi cene programov za starše v vseh novomeških vrtcih, na vse pomembne funkcije bi imenovala strokovne, sposobne in delovne ljudi, vse funkcije v občinskem svetu in odborih bi bile častne, sejninam bi se odpovedali v dobrodelne namene (vem, znanstvena fantastika).
MAJDA PUNGERČAR, kustosinja Dolenjskega muzeja Novo mesto:
Najprej bi želela, da bi bili člani občinskega sveta izvoljeni neposredno od volivcev in ne kot predstavniki strank. Menim, da bi lažje delovali v dobro skupnosti in po lastnem mišljenju in ne v korist strank in njihovih voditeljev. Potem bi določili okvirne dolgoročne usmeritve za razvoj Novega mesta. Takoj bi pa poskušala zapreti za promet Glavni trg in najti rešitev za obnovo prvega narodnega doma na Slovenskem. V njem bi našla svoje mesto zgodovinska razstava o preteklosti Dolenjske in predvsem Novega mesta. Del prostorov bi bil namenjen prodajalni kvalitetnih umetniških del in umetnoobrtnih izdelkov iz lokalnega okolja ter gostinski lokal čitalniškega tipa.
SONJA SIMČIČ, ravnateljica osnovne šole Grm:
Naredila bi garažo blizu Glavnega trga in trg zaprla za promet. V center pripeljala trgovino, ki bi »vlekla« - recimo Zaro. Iz centra umaknila vse nizkocenovne trgovine. V centru odprla McDonalds, čeprav sem proti hitri prehrani, a bi to pritegnilo določen krog ljudi. Na vodilna mesta javnih podjetij postavila strokovnjake, ne glede na njihovo politično opredelitev.
CLAUDIA JERINA MESTNIK, direktorica knjižnice:
Vsekakor si močno želim, da bi dokončali Knjižnico Mirana Jarca, ki ponuja veliko možnosti za druženje, mirno prebiranje časopisov, delo na računalnikih, skratka prijeten družabni prostor v središču Novega mesta. Več poudarka bi dala na posebna izobraževanja mladih, ki bi jim omogočila, da odprejo svoja podjetja, ki s posebno inovativnostjo prerastejo okvire našega območja in postanejo uspešnejša. Tako recimo je naredila Bolgarija po vsej državi z IT področja. Povezava lokalne skupnosti z gospodarstvom, dati lokalnim podjetjem večjo veljavo in vspodbuditi zanimanje za lokalno okolje. Oživitev starega dela Glavni trg. Ureditev mestnega parka.
MAJA ŽUNIČ FABJANČIČ, aktivistka:
Zaprla bi mesto jedro za promet, odprla javne prostore in spodbudila organizacije, da se vključujejo v produkcijo programa, podpirala bi delovanje civilne družbe, predvsem njenega organiziranega dela z različnimi spodbudami,uredila bi osnovno infrastrukturo tam, kje je še ni, prizadevala bi si za očiščenje Krke, da bi kot nekoč po mestu zrastla urejena mestna kopališča.
POLONA ŽALEC, pevka:
Poskusila bi urediti kopališče na Krki v Novem mestu, torej predvsem očistila reko; zaprla bi mestno jedro za motorni promet; iz mestnega jedra bi naredila kulturno jedro.
SABINA ŠEHIĆ, vrhunska športnica:
- zgradila bi dvorano za evropsko prvenstvo v košarki;
- prenovila bi avtobusno postajo;
- zaprla bi Glavni trg za motorni promet;
- zgradila bi olimpijski bazen za treninge (bil bi v novi dvorani);
- odprla bi dobro diskoteko.
JADRANKA MATIĆ ZUPANČIČ, pesnica:
Obnovila in uredila bi avtobusno postajo in prostor okrog nje, dokončala bi Knjižnico Mirana Jarca, obnovila bi Narodni dom. Glavni trg bi popolnoma zaprla za promet, na njem bi odprla majne trgovinice s prehrambenimi izdelki, ravno tako prijetne in vabljive drogerijice.
DUŠICA BALAŽEK, romska aktivistka:
Ustrezno, vsem stranem v zadovoljstvo bi rešila probleme romske skupnosti in njenega odnosa z ostalimi; oživila bi staro mestno jedro; pomagala bi gospodarstvu, da bi bolje živelo, da bi imeli ljudje trdnejše službe; več bi storila za kulturo, posebej pa bolj podprla mlade in šport.
DARJA PEPERKO GOLOB, bibliotekarka:
Vsekakor bi dokončala nujno potrebno obnovo mestne knjižnice, se vprašala o usodi prvega Narodnega doma na Slovenskem, poskušala streti trd oreh novomeškega prometa, dala Novomeščanom pravo mestno tržnico, postavila spomenike zaslužnim Novomeščanom ...
PIJA ZORKO, violinistka:
Ne bi si želela biti županja mesta, ker bi verjetno vsa sredstva in čas namenila kulturi in bi s tem zanemarila gospodarstvena, športna in druga področja.
ANDREJA STANKOVIČ, keramičarka in čebelarka:
Naredila bi nove kolesarske steze. In morali ni reko Krko bolj povezati z mestom s pešpotmi, da bi lahko prišli denimo po obrečni poti od Mačkovca do Bršljina in še naprej. Spet bi odprla pošto v Kandiji, v starem jedru pa drogerijo, elektro trgovino in kakšno tehnično trgovino, da bi se meščani lahko z marsičim oskrbeli v samem centru. Kadar bi v mestu menjali tlake, zagotovo ne bi dali asfalta namesto rečnega prodca. Morda še najbolj pomembno pa je, da bi sredi mesta naredila večje, lepo opremljeno igrišče za otroke, ki pa bi imelo tudi igrala za odrasle. Posebej rada pa bi naredila v Novem mestu Center ustvarjalnosti, kjer bi otroci lahko razvijali svoje umne in neumne stvari.
SANDRA HROVAT, oblikovalka:
Tu lahko samo povem, kaj si želim kot meščanka, ker si ne želim županovati. Boljšo kakovost bivanja; urejen prostor in izboljšanje možnosti za preživljanje delovnega in prostega časa.
STAŠA VOVK, kulturnica:
Prvo in prvo in sploh prvo bi bilo, da bi Glavni trg zaprla za promet. Zatem bi poskrbela, da bi bil Glavni trg primerno osvetljen, s svetili, ki v tak prostor sodijo. Tretje bi bilo, da bi bili napisi na lokalih slovenski ter da bi bili izveski taki, kakršni sodijo v prostor. Pod točko štiri bi uredila pločnike, da bi bili taki, kot se spodobi. Naslednja poteza pa bi bila ureditev Narodnega oziroma Sokolskega doma. Potem pa pride še marsikaj.
ANAMARIJA JANEŽIČ, lepotna svetovalka:
Oživela bi staro mestno jedro in ukinila motorni promet skozenj ter spodbudila več prireditev, v katere bi bile vključene vse genracije od vrtičkarjev do starejših.
JANA BERGINC, čebelarka:
Potrebe in želje ljudi.
VASJA FUIS, nekdanja ravnateljica Gimnazije:
Na prvo mesto bi postavila nalogo, da Novo mesto postane prijazno do vseh, posebej do starejših, ki imajo problem z mobilnostjo. Več bi moralo biti znotrajgeneracijskega in medegeneracijskega prepletanja. Zatem da Novo mesto postane prava mestna občina, ne pa da je le razširjena krajevna skupnost. Posebno pozornost bi dala kulturi in kulturni dediščini, pa tudi mladim. Omogočila bi, da bi se mladi promovirali. Resnično podpiram tudi Društvo Novo mesto in njegovo prizadevanje, da bi revitalizirali staro mestno jedro, mu dali dušo.
TATJANA GRABRIJAN, lutkarica:
Uredila bi lutkovno gledališče, prenovila bi Narodni dom, pa poskrbela za obnovo starih hiš v mestu, posebej tistih v lasti občine, prenehala bi z zidanjem športnih dvoran, namesto tega bi raje urejala prostore za otroke, recimo nekakšno Hišo otrok s pripadajoči infrastrukturo za otroške delavnice, otroške dogodke in podobno.
TERA RIFELJ, slikarka:
Omogočila bi odprtje z minimalno najemnino atrijev na Glavnem trgu, ki jih je kar nekaj, z ateljeji in galerijami pa tudi z gostinskimi lokalčki ter raznimi obrtnimi dejavnostmi. Odprla bi sposojevalnico čolnov na Loki, domačini in turisti bi se lahko na ta način rekreirali po reki Krki, ogled Novega mesta bi bil izjemno zanimiv iz te perspektive. Izgradnja šporntno rekereacijskega centra z bazenom vred, prav gotovo nebi izostal.
SANJA NEDIČ, orientalska plesalka:
Bazen, nov vrtec, ... že to bi bilo preveč.
JANA MURGELJ, čajarka:
Reorganizacija občinske uprave, ureditev občinskih financ.
Dober kader, v smislu kompetenc, v občinski upravi, zavodih in podjetjih.
Konsolidacija dela občinskih zavodov in podjetij.
Ureditev prometa in garažne hiše.
Ureditev javnih površin in športne infrastrukture za občane, predvsem otroke.
MAJA MLAKAR, slikarka, glasbenica:
Obnova vseh vrtcev ...
Obnova šol ... OŠ Center je nujna popravila!
Pločniki, kjer jih še ni ...
JOŽA MIKLIČ, ekonomistka:
- soupravljanje,
- vključitev v državne projekte, zlasti v promociji in turizmu,
- duhovno rast mesta, zdrava kritika, mestna kronika,
- imenovanje varuha in skrbnika proračuna
- občinski financar,
- imenovanje varuha prostora - mestni arhitekt.
Ni komentarjev:
Objavite komentar