 |
| Foto: Tomaž Levičar, 09/2012 |
Kje živite?
Živim v najbolj pozabljenem delu mesta, v Šmihelu. Gre za izredno prometno obremenjen del mesta, ki nima zagotovljenih osnovnih storitvenih dejavnosti, kot so večja trgovina, pošta, bank ipd. Prebivalstvo v Šmihelu se namreč stara, zato bi bil dostop do omenjenih storitev nujen. Veliko težavo predstavlja tudi Šmihelska cesta, ki je osrednja prometna žila za vse vasi proti Uršnim selom in vse do Bele krajine. Cesta je namreč izredno prometna in nevarna, ker nima pločnika. Če pozabimo na vizualne packe, kot so pogorišče in Cvetanov nedokončani objekt, je problematičen tudi nezavarovan železniški prehod do ulice Pot v gaj, na kateri živi več kot 100 ljudi, ki dnevno migrira čez ta prehod. Skratka predel mesta, kjer je veliko narobe, se pa najde tudi kakšna zanimivost. Na šmihelskem pokopališču je npr. zadnje počivališče slavne Primičeve Julije in Slavka Gruma.
Kje bi radi živeli?
Rada imam Novo mesto in rada živim tu, ampak obstaja tudi veliko drugih krajev, kontinentov, kjer bi z veseljem živela. Če je omejitev nebo in bi se mi ponudila priložnost bi si želela živeti na Krasu. Če govorimo o daljnih deželah pa v Brisbainu, kjer je odlična klima, oposumi in ogromno zelenih površin, ali pa v Cuscu, Inki bi dejali, da je to popek sveta, ali pa v Belizeju, na karibskem otočku, med palmami, svetilniki in mimobežnimi čolnički in neštetimi zvezdami, ko pade noč. Zadnje čase razmišljam tudi o Istanbulu, kar bi bila morda še najbolj verjetna možnost. Na svetu je toliko lepih krajev, da bi se težko odločila. Še dobro, da obstaja kup omejitev.
Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Vedno znova sem očarana nad Bregom, majhne stisnjene hišice na pečini, spodaj vrtički in Krka. Zdi se mi nadrealističen s tisto mavrico fasad in okenc.
S kje je za vas najlepši pogled na Novomesto?
S Kandijske ceste, pri »vagonu«. Na eni strani pravljični Breg in na drugi popolnoma zgrešena arhitekturna tvorba. Verjetno najbolj ambivalenten prostor v mestu. Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom? Prvi spomin mi seže v predšolska leta, ko stopam čez prehod za pešce pri današnji Čajarni proti mestu. Za roke me drži moja varuška Mimi. Kasneje mi je pojasnila, da me je vsak dan peljala na sprehod v mesto in na tortico v slaščičarno, današnjo Hišo kulinarike. Tega se sicer ne spomnim, se pa spomnim pogleda na Glavni trg in nje, ko hodi ob meni.
Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Pogrešam bolj brezskrbne ljudi, čase, ko so imeli ljudje zagotovljene službe, ko še ni bilo prekernih zaposlitev in ko so odnosi temeljili na solidarnosti in ne na tekmovanju. Ko je bilo pomembno, da gremo naprej vsi, da se nikogar ne pusti zadaj.
Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Želim si več javnih prostorov, več intervencij v prostor, kjer bi se ljudje lahko družili, delili mnenja, izkušnje, izmenjevali informacije in skupaj realizirali ideje. Javni prostori so pomemben dejavnik družbenih odnosov, njihovo odpiranje pa kažejo na svobodnost in odprtost družbe. Mesta združevanja so zamenjali nakupovalni centri, ki zadovoljujejo zgolj ekonomski vidik, kateremu je podvrženo tudi vse ostalo. Javni prostor se vse bolj privatizira in nadzira, s tem individualizira družbo ter omejuje artikulacijo mnogih kultur, idej in odnosnih relacij, ki bi lahko vzpostavile nov koncept sobivanja.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 09/2012 |
Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Most v Ragov log, zvečer zavit v rečno meglico, nanj pa pada pritajena svetloba iz oddaljene ulične svetilke.
Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Naj prespi v najlepšem hostlu daleč naokoli, si ogleda muzej in staro mestno jedro, predvsem pa naj obišče eno izmed mnogih prireditev, ki potekajo v Novem mestu. Namreč to mesto ima nenavadno veliko in raznoliko kulturno produkcijo. Ob taki produkciji res lahko najdeš nekaj zase.
Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Težko se bi odločila. Bilo jih je kar nekaj in vsi so bili različni. Morda Rdeči Kabaret v LokalPatriotu, kjer so nastopili tudi moji prijatelji. Vse predstave v APT-ju so bile res izredne, še posebej Od-ločitev v Munkdenu in Ples v dežju ter Duet 12, plesna predstava Rosane Hribar in Gregorja Luštka.
V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Rada imam blagovne znamke in trgovine, ki sledijo družbeno odgovorni in trajnostno naravnani drži delovanja, zato rada zaidem v Čajarno, kjer kupujem ekološko pridelana živila in čaje, ter L'Occitane, ki svojih produktov ne testira na živalih. Ob posebnih priložnostih tudi v Malo Mačko, kjer izberem katero izmed kakovostnih vin. To leto sem večkrat obiskala tudi Umetniško tržnico, kjer se vedno znova navdušujem nad keramiko Mojce Rabič in drugimi estetskimi izdelki razstavljavcev. Po knjige rada zaidem v Knjigarno Goga, kjer imajo vedno na zalogi tudi aktualno znanstveno literaturo.
Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Najraje zahajam v Knjigarno Goga na Glavnem trgu, tam se vedno sprostim ob kavi in pogovoru. Včasih tudi v Kavarno Tratnik. Če si zaželim čaja, pa seveda v Čajarno Stari most.
Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Poleg Šmihela, ki sem ga omenila uvodoma, tudi Kandijska cesta in Glavni trg in nekatera naselja z večinskim romskim prebivalstvom, kjer ni vzpostavljene osnovne infrastrukture, da bi lahko ljudje dostojno bivali.
Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Novo mesto je stičišče mnogoterih kultur in identitet. Mislim, da ne znamo poiskati tistega, kar nas povezuje in vedno postavljamo v ospredje tiste vrednosti, ki nas razdvajajo in odmikajo. Želim si, da bi nekateri razumeli, da je kulturna raznolikost tisto, kar nas bogati in nam hkrati pomaga spoznavati tudi sebe.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 09/2012 |
Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Preveč pozornosti se namenja materialnim dobrinam. Stvari ti ne prinesejo sreče, so pa pomembne za preživetje. Vendar nič več od tega.
Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Zaprla bi mesto jedro za promet, odprla javne prostore in spodbudila organizacije, da se vključujejo v produkcijo programa, podpirala bi delovanje civilne družbe, predvsem njenega organiziranega dela z različnimi spodbudami,uredila bi osnovno infrastrukturo tam, kje je še ni, prizadevala bi si za očiščenje Krke, da bi kot nekoč po mestu zrastla urejena mestna kopališča.
Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Življenja, vse ostalo je pogrešljivo.
Komu je v Novem mestu najtežje?
Vsem tistim izključenim, poteptanim, izkoriščanim. Delavcem, ki na koncu meseca ne dobijo plačila. Brezposelnim, ki zaradi sistema, ki potrebuje armado rezervne delovne sile, ne dobijo zaposlitve. Mnogim Romom, otrokom, ki so izključeni iz vseh sfer življenja, in že stoletja ukleščeni v vlogo Drugega. Ljudem, ki so zaradi osebnih okoliščin, na katere ne morejo vplivati, kot so etnično poreklo, zdravstveno stanje, versko prepričanje, jezik, spolna usmerjenost, gmotno stanje ipd. izključeni iz družbe in odrinjeni na njen rob. Mnogo jih je, na žalost.
Kakšen je vaš življenjski motto?
Da je potrebno vztrajati in zadeve narediti do konca. Če nekaj zaključiš, lahko nadaljuješ in obračaš nove liste, v nasprotnem primeru nisi nikoli zadovoljen in se vedno vračaš nazaj.
Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Naredimo mesto po meri meščank in meščanov.
Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Imela sem veliko želja, ker me je vedno zanimalo veliko področij. Ko sem bila v osnovni šoli, sem želela na veterino, nato sem želela študirati primerjalno književnost. Spominjam se, da sem v 4. letniku, ko smo oddajali vloge za vpis na fakultete, trikrat zamenjala vlogo, preden so jo odposlali iz šole. Na koncu sem zaključila komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je samo življenje učni proces, zato se neformalno in formalno na podiplomskem študiju izobražujem še danes.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 09/2012 |
Kaj je za vas sreča?
Trenutno čustveno stanje, sestavni del življenja, ki za kratek čas razsvetli misli in ustvari vtis o rešljivosti nerešljivega.
V katerem času/obdobju bi najraježiveli?
Hic et nunc.
Kaj je vaše najljubše početje?
Razmišljanje in delovanje v smeri razreševanja določenih odprtih vprašanj v okolju.
S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
V različnih sferah življenja z različnimi zadevami. Službeno z izboljševanjem položaja nevladnega sektorja in z vzpostavljanjem civilnega dialoga na več ravneh, zasebno v okviru doktorskega študija z vlogo neformalnega izobraževanja pri uspešnejšem vključevanju Romov v širšo družbo, z umetniškimi projekti, ki so namenjeni povezovanju otrok in k dvigu socialnega kapitala ipd. Vedno je več zadev hkrati, sproti pa se vedno najdejo še kakšne bolj eksplicitne. Npr. soorganizacija Bazarja nevladnih organizacij na Glavnem trgu. Dogodek bo tudi priložnost, da tretji sektor predstavi svojo vizijo vnosa vsebin v mestno jedro brez pločevine.
V čem znate pretiravati?
Z doslednostjo in načeli.
Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Življenje samo in vsi ljubljeni v njem.
Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Nekonformizem.
Imate kakšno neuresničeno željo?
Ja, veliko. Nekatere se bodo uresničile, nekatere ne. Človek pač ne more imeti vsega, vedno izbiraš in se odločaš. Vse želje niso vedno kompatibilne med seboj.
Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Ostala bi človek, ker človek lahko naredi spremembo, naredi drugače. Angleški jezik ima za to ustrezno frazo: You can make a difference.
Kaj ste po horoskopu?
Lev.
Kateri talent bi imeli najraje?
Prirojene sposobnosti so odlična izhodišča za nadaljnji razvoj veščin in znanj. Brez nadaljnjih korakov ostanejo neaktiviran potencial. Sama bi si jih želela na različnih področjih od retorike, psihologije pa vse do matematike. Slednje področje je bilo zmeraj moja šibka točka. To bi zagotovo potrdili tudi moji profesorji :). S talenti bi nedvomno porabila manj časa, da bi prišla do nekih želenih rezultatov, žal pa so v življenju dane sposobnosti bolj redke,večino zadev se moramo priučiti z vztrajnostjo.
Kateri obrok je za vas najljubši?
Pozno kosilo, ko se sedeva s partnerjem za mizo in se pogovarjava o vsem, kar se nama je zgodilo in o drugih refleksijah.
Katera je vaša najljubša beseda? Samoorganizacija.
Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Štoparski vodnik po galaksiji, Douglas Adams. Odlično znanstveno-fantastično delo, ki odpira obzorja. Potem pa so že tiste s strokovno vsebino, ki tudi največkrat zaidejo v moje roke.
Vaša najljubša barva?
Vedno črna.
Vaš najljubši vonj?
Vonj po zimi.
V čem ste najraje oblečeni?
Temnih oblačilih, kombinacija krilo hlače. Rada imam zimska oblačila. Zimska oprava ima namreč paleto možnosti za dodatke, kot so kape, šali, gamaše ipd.
Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?
Pričakovanj.
Kaj vas nasmeji?
Nepričakovana doživetja in moj partner, ki ima odličen smisel za humor.
Kaj vas užalosti?
Žalostijo in vedno znova me razočarajo za širšo skupnost pomembne odločitve, ki zadovoljujejo le osebne interese posameznikov. Položaj posameznika se lahko izboljšuje le s krepitvijo celotne skupnosti, v hkratnem zavedanju pomena globalne solidarnosti. Ta koncept se zdi mnogim preživet, morda imajo prav, zato je potrebno odpirati javne prostore, kjer bodo ljudje preizpraševali temelje novih konceptov sobivanja. Ta korak je potreben, če želimo preživeti in odpraviti razmerja moči, ki ohranjajo svet takšen, kot ga poznamo danes.
Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Da si moraš v življenju vedno postaviti prioritete, drugače lahko izgubiš in zamudiš tisto, kar je najbolj dragoceno. Kaj ima za koga najvišjo vrednost, pa je popolnoma individualna percepcija.
Česa se najbolj bojite?
Končnosti in destruktivnosti človeštva.
Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Empatija in angažiranost.
Za kateri športni klub navijate s srcem?
Ne navijam. Šport je zgolj še ena od telenovel, ki se nikoli ne konča. Pri tem je vedno samo en zmagovalec, ostali pa so poraženci. Ta princip mi ni blizu. Vsekakor pa tega ne enačim z rekreacijskim športom, ki je pač koristna zadeva.
Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Najljubše so mi tiste jedi, ki jih pripraviva doma s partnerjem, s sestavinami, ki jih vzgojiva na vrtu. Morda peresniki z omako iz posušenih domačih paradižnikov in čemaža. Najraje od napitkov imam vodo iz vodovoda. Dejansko se pogosto ne zavedamo kakšno bogastvo imamo s pitno vodo iz pipe. Po svetu je takšen dostop do te osnovne življenjske dobrine že prava redkost. Vodni viri so po večjem delu sveta že onesnaženi ali pa v zasebni lasti multinacionalk, ki lokalnemu prebivalstvu omejujejo dostop do vode, kar ogroža njihova življenja.
Kakšen je vaš odnos do cvička?
Nekajkrat sem poskusila zmagovalne in so bili pitni. Je pa res, da so mi po okusu bližje primorska vina refošk in teran.
Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Drugi pravijo, da ta, da ne znam odnehati.
Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Način življenja, aktivizem in nekateri nepričakovani dogodki, ki so mi vedno znova dokazali, da smo minljivi, da je vse dokončno.
Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Posloviti se od ljudi, ki so odšli za vedno.
Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
V Istanbulu.
Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Cusco v Peruju. Andsko mesto, kjer so se po odkritju Amerike dogajali strašni zločini, genocid. Mesto danes varno počiva med templji pum in kondorjev, v njem mirno živijo potomci številnih ljudstev, ki so bili združeni pod inkovskim kraljestvom. V njem se zavedaš tisočletne zgodovine ljudstev, ki so ustvarjala, živela in umirala dolga stoletja pred nami. Dokaz, da se ni vse začelo z nami in se po vsej verjetnosti tudi ne bo končalo.
Kam bi najraje povabili svojega prijatelja navečerjo v Novem mestu ali okolici?
V Oštarijo v Dolenjske Toplice. Tam imajo zares okusne jedi, tudi za vegetarijance. Vegetarijanska hrana predstavlja za večino novomeških gostincev krožnik z odmrznjenimi sojinimi zrezki, odmrznjenim na videz kloniranim mini korenjem, z nekaj ocvrtega krompirja in trikotnim sirom. Žal nimajo nobene domišljije. V mestu sem pred kratkim poskusila nekaj dobrih jedi v Gostilni Jakše. Imajo res okusne zadeve iz krušne peči, kot je ajdova kaša z jurčki. Ostali so mi zagotovili, da je bila najboljša jed na mizi lignji v omaki iz krušne peči.
Kaj bi tam jedla?
V krušni peči zapečene štruklje in zeleno solato.
Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Ločujem odpadke, izogibam se ustvarjanju novih odpadkov (plastenke ipd.),vsakič se udeležim čistilne akcije Očistimo Slovenijo, pripravila sem nekaj delavnic za otroke, kako lahko ustvarjalno recikliramo.
5 vaših najljubših Novomeščanov?
Moj partner, mama in prijatelji.
5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Slavko Grum, Božidar Jakac, Janez Trdina, Pino in Pija Mlakar.
Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Verjetno ravno ogromna kulturna produkcija lokalnih kulturnih producentov.
Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Po velikih tovarnah, podjetjih - Krki in Revozu, po številnih ustvarjalcih, ki so živeli tukaj Kette, Grum, Jakac ipd. in cvičku.
Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Odprt dialog z vsemi deležniki, odprti javni prostori, kjer bi prihajalo do izmenjave mnenj ter prenehanje z ruralizacijo in vnosom vsebin, ki ne sodijo v urbano mestno središče in seveda sinhronizirana strategija, ki bi nas peljala v dogovorjeno smer.
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 09/2012 |
S partnerjem sva sprejela odločitev in se poročila.
Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na odlične predstave v Anton Podbevšek teatru. APT je res nekaj izjemnega.
Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Dan D - Love song in Voda ter Bacili - Strojak.
Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Veliko lahko naredimo za izboljšanje kvalitete življenja meščanov. Vendar moramo skupaj razmisliti, kaj je tisto, kar je potrebno narediti, katere so tiste točke, ki nas združujejo in nas peljejo v isto smer.
Intervju: Maja Žunič Fabjančič in Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar
2012, september
Ni komentarjev:
Objavite komentar