petek, 16. december 2011

NOVOMEŠKI ODGOVORI: ANDREJA STANKOVIČ, keramičarka in čebelarka

Andreja Stankovič ustvarja v Ločni, nekdanji vasi, kakor rada reče, dela pa skupaj s svojimi čebelami tudi na Bučki. Izpod njenih rok nastajajo lepi lončarski predmeti, uporabni in dekorativni, nekateri navdahnjeni s tradicijo, nekateri pa izrasli iz njene bogate domišljije. Rada tudi peče, ne le glino, ampak tudi odlične medenjake. Predvsem pa jo odlikuje, da na svetu skuša videti predvsem lepo in da svetu lepoto tudi podarja.

Foto: Tomaž Levičar, 12/2011

Kje živite?
Na Šmarješki cesti, v nekdanji vasi Ločna.

Kje bi radi živeli?
Kjer sem, posebej ker sem tik ob reki Krki, mi je zelo lepo.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Najlepše mi je doma pod hišo, v ležalni mreži ob Krki.

S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Iz zraka. S strahom in veseljem čakam, da me enkrat sin odpelje tja z jadralnim letalom. Doslej sem se vozila le z motornim.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Ko sem bila stara štiri leta, me je Jermanova teta večkrat vodila k tedanjemu domu JLA (danes KC Janeza Trdina), kjer je bilo otroško igrišče, in spomnim se, da sem se gugala tako visoko, da so se mi videle pikčaste spodnje hlačke z volančki. Pa spomnim se denimo, da me je učiteljica Ivanetičeva čakala na Kandijskem mostu vsako jutro, da sva šle skupaj v šolo, v osnovno šolo Katja Rupena (danes OŠ Center).

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Predvsem pogrešam tisto preteklost, ko je bila prisotna velika varnost, ko si kot otrok lahko precej brezskrbno šel tako rekoč kamor koli.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Morda, da bi se prav varnost za otroke povrnila. Pa tudi da bi Novo mesto bilo kaj bolj novo in bolj inovativno, da bi se čutilo malce »pomladi«.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Ragov log, posebej na mostu..

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Obvezno naj si pogleda mesto iz letala, pa seveda muzej in naj še posedi na muzejskem vrtu. K meni pa si lahko pridejo pogledat izumirajoče obrti, ki jih kar nekaj obvladam.

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Predstave Anton Podbevšek teatra.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Nerada hodim po trgovinah, to namesto mene opravi kar mož. Rada pa grem k Ini v Lolipop.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Najraje grem na Loko, posebej zaradi Krke.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Zdi se mi, da je to Kandijska cesta.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Predvsem svoje ustvarjalne ljudi.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Avtomobile.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Naredila bi nove kolesarske steze. In morali ni reko Krko bolj povezati z mestom s pešpotmi, da bi lahko prišli denimo po obrečni poti od Mačkovca do Bršljina in še naprej. Spet bi odprla pošto v Kandiji, v starem jedru pa drogerijo, elektro trgovino in kakšno tehnično trgovino, da bi se meščani lahko z marsičim oskrbeli v samem centru. Kadar bi v mestu menjali tlake, zagotovo ne bi dali asfalta namesto rečnega prodca. Morda še najbolj pomembno pa je, da bi sredi mesta naredila večje, lepo opremljeno igrišče za otroke, ki pa bi imelo tudi igrala za odrasle. Posebej rada pa bi naredila v Novem mestu Center ustvarjalnosti, kjer bi otroci lahko razvijali svoje umne in neumne stvari.

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Najprej svoje najdražje, potem pa bi šla pomagat reševati muzej.

Komu je v Novem mestu najtežje?
Umetnikom.

Kakšen je vaš življenjski motto?
»Življenje je lepo« ali pa »Zaznaj lepoto sveta«. Za težke trenutke pa imam eno misel iz Miškolina: »Se bo že nekaj takega dogodilo, da bo bolje.«

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
»V novosti z Novomeščani.« Želim si skratka, da bi se mesto izraziteje ponašalo z atributom novo in da bi bilo bolj inovativno.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Najprej učiteljica, cel čas pa mama. Slednje mi je uspelo trikrat.

Kaj je za vas sreča?
Sreča je, da živim v tako lepem svetu.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
V Novem mestu v času halštata, da bi spoznala kneze in kneginje, lončarje, steklarje in podobne.

Kaj je vaše najljubše početje?
Čebelarstvo. Sem že peta generacija čebelarjev po mamini in po očetovi strani. Po očetovi strani sem najbolj ponosna na čebelarko babico, ki je bila, kakor tudi jaz, multipraktik – bila je trgovka, čebelarka, mati.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Z oblikovanjem keramike. In seveda s čebelarstvom, imam trideset družin čebel.

V čem znate pretiravati?
V delu.

Foto: Tomaž Levičar, 12/2011

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moja družina, moji otroci.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Morda najbolj to, da počnem, kar želim, da lahko uresničujem svoje ideje, da sem ustvarjalna, da imam šefa nad oblaki. In da ob tem lahko preživim.

Imate kakšno neuresničeno željo?
Jih imam precej, predvidevam pa, da se mi bodo vse uresničile.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Ptica. Slavček ali morda galeb.

Kaj ste po horoskopu?
Oven.

Kateri talent bi imeli najraje?
Da bi lepo pela.

Kateri obrok je za vas najljubši?
Nedeljsko kosilo, kadar je za mizo cela moja družina.

Katera je vaša najljubša beseda?
Otrok.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Pavčkova dela so mi čez vse.

Vaša najljubša barva?
Vse zemeljske barve.

Vaš najljubši vonj?
Vonj po čebelah. Posebej mi je všeč vonj v čebelnjaku po kostanjevi paši. V novem čebelnjaku bom zato naredila apikomoro, kjer bo človek lahko ležal in vdihaval ta prelepi vonj, ki blagodejno vpliva na telo in duha.

V čem ste najraje oblečeni?
Poleti v lahke bluze.

Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?
Ob rojstvu mojih otrok.

Kaj vas nasmeji?
Nasmejim se na vsaki trgatvi in martinovanju pri Škodatovih in na smejalnih vajah sosede Kristine.

Kaj vas užalosti?
Zloba ljudi.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Delaj dobro in vse se ti bo vrnilo.

Česa se najbolj bojite?
Bolezni bližnjih.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Da znaš biti človek.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Vedno navijam za naše.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Mehiška zelenjavna juha, ki jo pripravi hči Tjaša, njoki z gorgonzolo in arašidi, ki jih pripravi Anžeta, od sina Staša potratna vegetarijanska pojedina, mama pa skuha čudovito govejo juho z vraničnimi cmoki.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
En deci v nedeljo za kosilo in dve tri flaše vede ali nevede na zadnji sedež, ko odhajam od prijateljev Žabkarjevih. Sploh mi je pa cviček všeč v starih poličkih s hecnimi napisi, kot je denimo: Ni boljšega prijatelja, kot je ta ljubi cviček, ki pravo barvo duši da, če spiješ ga poliček. Hecno je bilo, ko sem ta napis dala na petlitrski poliček.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Mislim, da pridnost in poštenost.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Očetova smrt.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Po očetovi smrti čez noč odrasti.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Ed dan in pol pri sestri na morju. Prvo polovico tega dneva in pol sem preživela s prijaznim mehanikom Vladom v Črnomlju, ki je žrtvoval fešto za svojo hčerko, lepotico Kolpe, drugo polovico tega dne in pol pa sem nato res lahko preživela na morju.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Praga mi je posebej ljuba, ker ima dobre umetnike, rokodelce in je sploh zelo lepa.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
K Dežmarju na ribe, pa k Stanki v Trinajstico na sladico.

Kaj bi tam jedla?
Morske ribe ter sladico in kruh.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Vozim se s kolesom po krajših opravkih, moje biološke odpadke pojedo moje kokoške, seveda pa tudi ločujemo plastiko, steklo, papir.

5 vaših najljubših Novomeščanov?
Ivica Križ, ker je tako predana delu in ljudem; Irena Judež, ker ji nikoli ni nič težko in rada pomaga; Rezi Volčjak in Albinca Kovačič, ki sta dve dobri dušici; Irena Hribar Hussein, ki je poštena, odkrita; pa Tončka Grahek, ker je poštena in razumevajoča. V bistvu so mi všeč vsi pošteni ljudi ter nematerialisti.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Mislim, da so bili na tem ozemlju nekoč zelo, zelo pomembni ljudje, svetovno pomembni, a tedaj, torej v času železne dobe, Novo mesto še ni obstajalo. Fascinira me tudi ustanovitelj Novega mesta, tedaj mladi Rudolf. Tudi Janez Trdina, Jakac, Grum, Podbevšek.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Se mi zdi, da Krka, ki tako značilno objema mesto.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Upam, da po muzeju, pa zagotovo po industriji.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Ljudje z novimi idejami.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na dve nagradi za spominke ter na povsem svežo nagrado za moje medenjake.

Foto: Tomaž Levičar, 12/2011

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Všeč mi je nov košček ceste ob bolnici.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Recimo: Grem domov v Novo mesto – Rudolfovo; Rabm - Društvo mrtvih pesnikov; Voda - Dan D.

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Da sta Ločna in Mačkovec tudi del Novega mesta, zato obvoznica ne more iti skozi naselje, ampak mora naselje obvoziti. Zato se ji tudi reče obvoznica. Naj ljudje, ki odločajo o tem, potrkajo na svojo vest in pomislijo, kaj bodo naredili Ločni, ki potrpežljivo prenašam tovarno, ki ji diha za ovratnik, dolga leta je prenašala gost promet skozi naselje, zdaj pa naj bi to nekdanjo vas presekala še obvoznica. Rada bi te ljudi, ki odločajo, vprašala, ali oni res delajo v dobro ljudi in meščanov.
Na drugi strani pa bi želela, da bi ljudje več uživali ob prelepi reki, ki jo imamo, saj je to naša posebej lepa razsežnost.


Intervju: Andreja Stankovič, Tomaž Levičar
2011, december

1 komentar:

Oka pravi ...

Stankovičeva je No. 1 ustvarjalka, lahko smo ponosni na someščanko!
Sicer pa imamo u' MeJstU še nekaj čudovitih "keramičark", upam da tudi te pridejo na vrsto.