sreda, 30. julij 2014

KAJ POGREŠATE IZ NOVOMEŠKE PRETEKLOSTI?

NEŽA NEDELKO, diamantna maturantka 2014
Živahnost Glavnega trga.

MILENA KRAMAR ZUPAN, direktorica Zdravstvenega doma Novo mesto
Več ljudi v mestu, danes je preveč površin zasedla avtomobilska pločevina.
 
MARIJA UDOVČ, ustvarjalka
Prijazne kavarne. Bile so zgornja in spodnja kavarna ter pri Vindišarju, nekdanje tri »postaje«, kjer so bili plesi in smo se tam shajali mladi in malo starejši. Pogrešam tovrstne družabnosti. Pa pogrešam prečudovit gostinski vrt pri Vindišarju.

JOŽICA VERČEK, Društvo Trškogorsko srce
V bistvu ničesar. Sem pa srečna, da sem bila del novomeške preteklosti in sem jo na svoj način doživela.

SABINA ŠILER HUDOKLIN, grafičarka
Kostanje, breze na muzejskih, manj prometa, pa to, da še ni bilo novega trga in je bilo nekaj več življenja v mestu (ni bilo trgovskih centrov v okolici). Delikateso, hojo po mostičku pripetem na železniški most (najbolj takrat, kadar je peljal vlak nad njim) in dan zaprisege vojakov, saj so takrat mesto napolnili ljudje različnih kultur. Pa Lunco in izposojo čolnov!

VESNA HROVAT, inovatorka, promotorka lana
Polne in žive lokale, galerije, razstave, koncerte.

MOJCA ČRTALIČ ANDOLŠEK, predsednica novomeških obrtnikov in podjetnica
Mestni vrvež, rokodelske stojnice, blagovnice.

ANJA PREŠERN, diamantna maturantka 2013
Živahnejši utrip Glavnega trga.

MARIJA HROVAT SLADIČ, diamantna maturantka 2012
Staro knjižnico Mirana Jarca z nižjim stropom in vonjem po knjigah.

IVICA KRIŽ, etnologinja
Vsakodnevno živahno vrvenje v mestu.

MOJCA LUKŠIČ, ravnateljica Gimnazije
Več druženja.

ANA JELINIČ, modna oblikovalka
Morda več življenja, več ponudbe v središču mesta, ki je izgubilo ljudi, dušo ...

MARJANCA KOČEVAR, pesnica
Več ljudi na Glavnem trgu, delikateso nasproti Rotovža, pa kako domačo pekarnico. Pogrešam tudi srečanja v spodnji kavarni z literarnimi prijatelji – Severinom Šalijem, Milanom Markljem, …

VIKTORIJA TEKSTOR, otroška arhitektka
Zeleni park, ki ga je zamenjal sivi Novi trg.

SUZANA PLUT, učiteljica zdravega prehranjevanja
Sankanje po makadamski cesti z vrha Kapitlja…. pa dol do Kandijskega mosta, pa seveda popoldneve igranja na Ropazovem vrtu….Če pa malo zrastem, pogrešam vse vrtove starih propadlih gostiln kot sta Windischer, Breg…

MAJDA KUŠER AMBROŽIČ, ravnateljica vrtca Ciciban
Ob sobotah sem zelo rada gledala poroke na Rotovžu. Tiste lepe neveste v pravljičnih oblekah, metanje riža na izhodu, glasba, ... Poroke so izgledale ne samo svečano, ampak tudi izredno romantično. Pogrešam tudi Ribjo restavracijo. Mi nismo imeli prenosnih telefonov, vendar smo se našli s pomočjo "ribje". En sprehod do vrta je bil običajno dovolj, da si našel, kogar si iskal. Če ga ni bilo, je pa bil kdo drugi, ki je vedel, kje je ali mu je bil pripravljen prenesti sporočilo. Ko je bil denar, smo bili v "ribji", ko ga ni bilo pa na vodnjaku. Tam smo se čez dan običajno vsi zvrstili.

MAJDA PUNGERČAR, kustosinja Dolenjskega muzeja Novo mesto
Glede na to, da proučujem preteklost Novega mesta in si s pomočjo različnih virov ustvarjam neko sliko določenega časa, bi rekla, da pogrešam življenje ob reki Krki - torej kopališča, čolnarjenje in zabave na reki. Perišča niti ne, ker sem hvaležna iznajditelju pralnega stroja. Če pa se vprašanje nanaša na čas mojega bivanja in dela v mestu pa morda Ribjo restavracijo.

SONJA SIMČIČ, ravnateljica osnovne šole Grm
Glavni trg, kjer se tare ljudi.

DARJA ŠURLA SLADIČ, arhitektka tort
Pristnost njegovih prebivalcev.

CLAUDIA JERINA MESTNIK, direktorica knjižnice
Druženje mladih kot v času, ko sem bila gimnazijka.

TADEJA BEČAJ ŽNIDARŠIČ, učiteljica gibanja
Malo več odprtosti.

MAJA ŽUNIČ FABJANČIČ, aktivistka
Pogrešam bolj brezskrbne ljudi, čase, ko so imeli ljudje zagotovljene službe, ko še ni bilo prekernih zaposlitev in ko so odnosi temeljili na solidarnosti in ne na tekmovanju. Ko je bilo pomembno, da gremo naprej vsi, da se nikogar ne pusti zadaj.

POLONA ŽALEC, pevka
Dostop do Seidlovega mlina in posedanje ob njem.

SABINA ŠEHIĆ, vrhunska športnica
Več dogajanja v samem jedru mesta.

JADRANKA MATIĆ ZUPANČIČ, pesnica
Več obujanja spomina na pomembne kulturne dogodke, seveda podane na svež, sodoben, originalen način. Pogrešam tudi literarni sprehod po Novem mestu, saj so tukaj ustvarjali pomembni slovenski pesniki in pisatelji.

DUŠICA BALAŽEK, romska aktivistka
Pogrešam kak, vsaj občasni zabaviščni park za otroke, kakršen je bil včasih na območju današnje Smrečnikove. Tja so nas vodili starši.

DARJA PEPERKO GOLOB, bibliotekarka
Na primer dobro staro Ribjo restavracijo in Windischerjev vrt v Kandiji, trgovinice in obrtniške delavnice v starem mestnem jedru, filmske četrtke oz. kinoteko, kakšen urejen park ...

PIJA ZORKO, violinistka
Stari LokalPatriot.

ANDREJA STANKOVIČ, keramičarka in čebelarka
Predvsem pogrešam tisto preteklost, ko je bila prisotna velika varnost, ko si kot otrok lahko precej brezskrbno šel tako rekoč kamor koli.

SANDRA HROVAT, oblikovalka
To, da smo otroci lahko šli sami in brezskrbno peš v vrtec.

STAŠA VOVK, kulturnica
Pogrešam ljudi, ki bi imeli radi to mesto in bi hoteli nekaj narediti za to mesto, zanj kaj prispevati, da mu izkažejo svojo naklonjenost. In želim si, da bi se kdo že danes pripravljal na skorajšnjo 650-letnico Novega mesta, ki je tik pred nami, obletnico mesta, ki je preživelo veliko in tudi težke čase. Danes se do preteklosti prevečkrat obnašamo, kot da nam zanjo ni mar.

ANAMARIJA JANEŽIČ, lepotna svetovalka
Dušo Novega mesta. Ko sem bila srednješolka smo se zbirali v Ribji restavraciji, na Kandijskem vrtu in San Sebastianu, kjer je bilo glavno zbirališče mladih.

HELENA MRZLIKAR, prehranska svetovalka
Nič. Naj bo vse ob svojem času.

HELENA PAPEŽ, osebna trenerka, maserka
Dom kulture kot kino. Pomfrit na avtobusni postaji.

ALENKA LAMOVŠEK, etnologinja
Družabno življenje na Glavnem trgu.

JANA BERGINC, čebelarka
Več druženja odprtih ljudi, ki so pripravljenih pomagati en drugemu. Danes se vsak drži nekako bolj zase.

VASJA FUIS, nekdanja ravnateljica Gimnazije
Pogrešam dušo Glavnega trga. Ko sem hodila v Gimnazijo, se je naše življenje odvijalo na Glavnem trgu, ki je bil zbirališče mladih, in v Sokolskem domu. Pogrešam plese, ki smo jih ob sobotah imeli v Sokolskem domu. Kopali smo se pa pod Kandijskim mostom. Tudi na Loko imam lepe spomine.

TATJANA GRABRIJAN, lutkarica
Sprehajališča v središču mesta. Predvsem pa pogrešam kar celo preteklost. Del nostalgije je tudi skupno gledanje televizije na stari pošti in denimo stari vrtec na Marofu. Pa tudi manj motornega prometa v središču pogrešam.

TERA RIFELJ, slikarka
Gnečo ljudi ne pa avtomobilov

SANJA NEDIČ, orientalska plesalka
Pustno povorko čez mestno jedro.

JANA MURGELJ, čajarka
Kino. Več prireditev na Glavnem trgu, brez prometa na Glavnem trgu.

SANDRA BORŠIĆ,. kulturnica
Trudim se živeti v sedanjosti, ne v preteklosti. Vendar, vedno obstajajo v času »vračanja nazaj«, zato pomislim na meščanski duh, ki je nekoč bil doma v Novem mestu in na avantgardo, napredne in revolucionarne misli, ki so se rojevale v Novem mestu…gre za kontraste, ki jih je zmoglo mesto…in se zdi, da jih še vedno zmore…

MAJA MLAKAR, slikarka, glasbenica
Ribjo restavracijo ... in njen vrt.

JOŽA MIKLIČ, ekonomistka
Rastočo knjigo.

Ni komentarjev: